Spletne prevare so v strmem porastu, samo letos je na policijo romalo 2000 prijav, kar je 20-odstotni porast od celotnega lanskega leta.
V četrtek je potekal novinarski dogodek Združenja bank Slovenije, ki se je osredotočal na eno bolj perečih problematik v Sloveniji – spletne goljufije. Kljub neprestanim in inovativnim ozaveščanjem ljudi o spletnih prevarah oziroma goljufijah so slednje še naprej v porastu, letos so tako na policiji prejeli že okoli 2000 prijav, kar je 20-odstotni porast od prejšnjega leta.
Uvodoma je direktorica Združenja bank Slovenije, mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, poudarila, da razvoj tehnologije prinaša zelo veliko udobja, saj smo vsi navajeni, da so plačilne možnosti na voljo 24 ur, ne glede na to, kje jih želimo opraviti. “Ta razvoj prinaša tudi pasti, ki jih nismo še navajeni spoznavati tako dobro, kot smo bili navajeni skrbeti za fizično varnost, kot je to denarnica v žepu,” je poudarila ter dodala, da je zaradi rasti prevar nujna velika pozornost ozaveščanju ter drugim aktivnostim.
Saša Despot
To potrjujejo tudi podatki: Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) je namreč analizirala 4875 incidentov v obdobju od 1. julija 2024 do 30. junija 2025. Pokazala je, da je še vedno največ vdorov vektorjev phishing, nato ji sledijo ciljanje mobilnih naprav, ciljanja kibernetske odvisnosti in vedno bolj sofisticirana uporaba AI. Najbolj napadajo javno upravo, ki je predmet 38,2 odstotka. Do sedaj še ni bilo primera vdora v banko za bančne podatke, niti na svetu ne.
Že skoraj toliko prijav kot v celotnem lanskem letu
Saša Despot
Mag. David Gracer z Uprave kriminalistične policije je pojasnil, da v policiji zaznavajo porast kaznivih dejanj z naslova spletnih goljufij. Prejeli so okoli 2000 prijav, kar je skoraj izenačeno z lanskim letom, torej gre za 20-odstotni porast. Materialna škoda pa je bila blizu 28 milijonov. Pri fizičnih osebah gre za prevare za okoli tisoč ali več tisoč evrov škode, pri pravnih osebah je ta škoda večja, lahko sega vse do 100.000 evrov ali pa tudi do milijona. Leta 2024 so obravnavali 2100 prijav, povzročena skupna škoda pa je bila za okoli 31 milijonov evrov.
Za primer: Letos je policija obravnavala male tatvine s povzročeno škodo okoli 22 milijonov evrov, velike tatvine s škodo 30 milijonov ter rope s škodo 320.000 evrov. Poudaril je, da goljufije rastejo vse od leta 2020.
Najpogostejše oblike goljufij so sicer investicijske goljufije (goljuf kliče oškodovanca), zlorabe podatkov plačilnih kartic ter phishing.
Zakaj ljudje tako hitro nasedejo?
Redna profesorica na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti, dr. Melita Puklek Levpušček, pa trdi, da prevare niso nujno znak naše naivnosti, ampak kažejo, kako goljufi dobro izkoriščajo znanje o tem, kako deluje naše čustvovanje. Meni, da ljudje hitro nasedemo, saj imamo zaupanje v svet. To zaupanje pa goljufi dodatno utrdijo z avtoriteto legitimnosti, kot so na primer lažne spletne strani. Prav tako nasedemo zaradi rutine in avtomatizma, saj redko dvakrat premislimo, kadar počnemo nekaj, česar smo že navajeni. Na uspešnost goljufij pa vplivajo tudi čustveni sprožilci, povedi, s katerimi goljufi poudarijo urgentnost nakupa.
Saša Despot
Še posebej ranljivi so mladi, saj so bolj izpostavljeni spletu in sledijo fenomenu stalne dosegljivosti. Prav tako mladi bolj zaupajo v objave na družbenih omrežjih, raziskave dodatno kažejo, da mladi enako ali bolj zaupajo objavam na družbenih omrežjih kot pa uradnim medijem.
Spletne prevare dnevni pojav na bankah
Član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank z OTP banke, Aleš Ritonja, je pojasnil, da se banke na dnevni ravni srečujejo z različnimi tipi prevar, kot najbolj pogoste zadnjih pet let je izpostavil investicijske prevare, phishing, lažne spletne trgovine ter vrivanje v poslovno komunikacijo.
Saša Despot
Izpostavil pa je tudi nov pristop goljufov– lažni svetovalec. V tem primeru neznani svetovalec zatrdi osebi, da ima dobiček iz pretekle naložbe. V nadaljevanju zahteva oddaljen dostop ali dostop do bančne kartice, nato pa izprazni račun oškodovanca. “Ta pristop je vedno bolj aktualen. Želijo pospešiti dostop do sredstev. To je enako, kot da te nekdo ustavi na ulici in ti reče, da bi rad pogledal tvojo denarnico. Problem v teh primerih je, da stranke vse varnostne elemente delijo z goljufi. Včasih nato še pokličejo kot lažna pravna pomoč v primeru goljufije, za katero zahtevajo tudi od 2000 do 5000 evrov,” je pojasnil Ritonja.
Omenil je tudi lažne spletne trgovine ter prodajalce oziroma kupce. Pri takšnih primerih gre večinoma za nizke cene in lažne trgovine oziroma produkte. Lažni kupci kupujejo izdelke predvsem na portalih, kot sta Bolha ter Marketplace, zaradi česar je nujna dodatna previdnost.
Čeprav je precej majhno število teh primerov, je Ritonja izpostavil tudi prevaro vrivanja v poslovno komunikacijo (BEC). S to prevaro goljufi največkrat ciljajo na poslovne osebe, povzročijo pa jim lahko ogromno škodo. “Goljufi vdrejo v poslovno komunikacijo vas kot stranke ali poslovnega partnerja. Komunikacijo spremljajo dlje časa, nato pa spremenijo račun, na katerega je treba nakazati denar [za izdelek ali naročilo] in gredo sredstva tja. Da gre za prevaro, se izkaže šele čez nekaj časa,” je še razložil.
Saša Despot
Pogoste žrtve prevar tudi najstniki
Da so spletne prevare vse bolj pogoste, pričajo tudi podatki Zveze potrošnikov Slovenije. Vodja finančnih storitev na ZPS, Tanja Piškur, je namreč pojasnila, da je bila skoraj ena tretjina najstnikov v zadnjih petih letih že žrtev finančne spletne prevare, prav tako več kot desetina odraslih. Kar 90 odstotkov potrošnikov pa je izrazilo zaskrbljenost, da v primeru prevar ne bodo dobili povrnitve stroškov. ZPS se zavzema za večje delo na preventivnih deležnikih, prav tako opozarjajo, da je nujna sistemska rešitev, ter regulativa, ki bi morala hitreje slediti vrstam zlorabe.
Saša Despot
Piškur pa je izpostavila še en vidik, ki še dodatno obremenjuje potrošnike, ki so žrtev prevar – namreč krivda se avtomatsko pripisuje potrošnikom, kar pa ni vedno res. “Ko potrošnik to prijavi banki, dobi nazaj sporočilo, da ne morejo nič narediti in da si je sam kriv. Treba je vzpostavit samo razumevanje industrije zlorab in premišljenih taktik goljufov. Večino škode iz zlorab nosijo potrošniki sami, ZPS pa temu nasprotuje. Potrošnik ne more biti najšibkejši člen in hkrati člen, ki nosi vse posledice,” je prepričana Piškur.