Mesec: Socialna politika ne more postati kaznovalna politika

O uvoženih delavcih

Tuje delo v Sloveniji je v zadnjih petih letih v velikem porastu. Od približno 950 tisoč ljudi, ki delajo v Sloveniji, je približno 150 tisoč tujcev, se pravi govorimo že o 16 odstotkih zaposlenih. Kot ministrstvo poskušamo to regulirati, predvsem pa se osredotočati na Balkan, države nekdanje Jugoslavije, zaradi jezikovne, kulturne in geografske bližine. A tujih delavcev ne zaposluje država, pač pa jih novačijo podjetja. In ko pogledamo statistike, kdo prosi za delovna dovoljenja, vidimo, da so v najhitrejšem porastu delavci iz Indije, Pakistana in Bangladeša. Kot minister sem zavračal in še vedno zavračam, da se s temi državami sklepajo sporazumi o zaposlovanju.

O Romih

 Navedli so primer, da nezaposlena romska družina – pet otrok in dva odrasla – mesečno prejema 1.900 evrov iz otroških dodatkov in socialne pomoči.

Tukaj se postavlja vprašanje, zakaj prejšnja vlada, ki je bila desna, tega ni uredila. Odgovor je precej preprost: ker je socialnih pomoči v tem znesku 480 evrov na odraslo osebo. Vse ostalo so otroški dodatki in otroški dodatki so družinska politika, ki je namenjena temu, da ljudem olajša preskrbo otrok. Mimogrede, tudi na račun družinske politike je Slovenija med tremi državami z najnižjo stopnjo revščine otrok na svetu. Če bi omejevali, koliko dodatkov za otroke lahko dobijo Romi s petimi otroki, bi tudi slovenske družine s petimi otroki potegnile kratko. Tu ne bo strinjanja na levi in desni strani slovenske politike. 

Odvzem socialnih pomoči pa bi najbrž še povečal število deviantnih dejanj in kriminala.

Po slovenskih romskih naseljih naj bi živelo okrog 15 tisoč Romov, ves čas pa v resnici razpravljamo o dobrih tisoč problematičnih pripadnikov te skupnosti. Z njimi se moramo ukvarjati, ne pa zaradi teh sankcionirati kar vseh.

O integraciji tujcev

Tukaj imamo težavo, da tujci dostikrat pridejo delat v Slovenijo, slovenske firme pa jih napotijo v tujino. Ker so formalno zaposleni v Sloveniji, dobijo po enem letu pravico do združitve z družino (to je spremenjeno na dve leti po novem btw), potem pridejo v Slovenijo žena in otroci. V tem modelu so najpogosteje delavci iz Kosova. Potem je žena doma, otroci tudi, mož v tujini in ta družina se ne vključi. Nato imamo težavo, da živijo tukaj, a praktično ne znajo besede slovensko. Znotraj tega bo treba veliko delati, da se na normalen način vključujejo.

O spjih

Doma pa imamo največjo težavo s prekarnostjo pri espejih. Tu pa se je treba najprej vprašati, v kolikšni meri gre za prekarce, torej tiste, ki so neprostovoljno v tem položaju. Vedno več imamo ljudi, ki se za espeje odločajo zato, ker je to davčno ugodno. Veliko jih je v storitvenem sektorju, kreativnih poklicih, programerji … Namesto da bi šli v redno zaposlitev, rajši dobijo bruto plačo in odprejo espe ali pa delodajalec že sam to ponudi in pač plačajo minimalne prispevke. Ta težava se že zdaj pozna v socialnih blagajnah – npr. espejev je na trgu 11 odstotkov, v pokojninsko blagajno pa prispevajo le 4,7 odstotka vseh prispevkov. Čez leta pa se bo to poznalo tudi njim, minimalni prispevki pomenijo, da prejmeš le minimalno pokojnino.