Na protestnem shodu se je zbralo na tisoče Novomeščanov, prišli tudi z drugih dolenjskih krajev.
Tisoči Novomeščanov in prebivalcev drugih dolenjskih občin so danes do zadnjega kotička napolnili Glavni trg ter prek velikega ekrana spremljali sejo občinskega sveta, na kateri so obravnavali eno samo točko – varnostno problematiko v jugovzhodni Sloveniji. Tam je bil tudi predsednik vlade Robert Golob, štirje ministri in kar 25 županov iz te regije.
Še preveč smo bili strpni
Udeleženci protestnega shoda z naslovom Dovolj je, opremljeni z državnimi zastavami in transparenti, so se začeli zbirati dobro uro pred pričetkom seje. Številni so si takoj oblekli črno majico s podobo pokojnega Aleša Šutarja-Aca, ki so jo ob dobrodelnem prispevku, namenjenemu njegovi družini, dobili na stojnicah.
D. M.
In kaj pričakujejo od seje in vlade? “Upam, da bodo odgovorni politiki vsaj pred koncem mandata sprejeli takšne ukrepe, da bodo tlakovali hitrejšo pot prihodnji vladi,” nam je povedal koordinator ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec.
“Vsak Dolenjec vam lahko pove, da nas že predolgo ignorirajo. Pravijo, da smo nestrpni, v resnici pa smo še preveč strpni. Zato pa je prišlo do te tragične smrti in ustrahovanja naših otrok. Pravila morajo biti za vse enaka. Država bi morala tudi preverjati izvor romskega premoženja – dobivajo socialno podporo, kupujejo pa si porscheje in beemveje. Mi delamo 40 let za minimalno penzijo,” je bil ogorčen par iz okolice Novega mesta.
Dobila varnostnika, a le za en teden
Njun znanec je opozoril, da ima romsko nasilje dolgo zgodovine: “Že pred 40 leti so me okradli, ko sem šel peš v Mirno Peč. In malo kasneje še enkrat: hotel sem si kupiti uro, pa mi je Rom na vrat naslonil nož in vzel 100 mark. Da ne boš šel na policijo, mi je zabičal, potem pa mi za vsak slučaj sledil.”
Naravnost grozljivo izkušnjo iz lanskega leta ima nekdanja trgovka: “V prodajalno z živili v Šmihelu, kjer sem delala, je prišel 17-letni Rom, mi zagrozil, da me bo posilil, in s košarico tolkel po mojem telefonu. Bili so še drugi primeri. Vsega skupaj sem dala kar 12 kazenskih ovadb in moram reči, da je policija opravila svoje delo. Toda na sodišče so me za pričo poklicali vsega dvakrat. Zgodilo se ni nič, le po grožnjah s posilstvom sem dobila varnostnika, pa še to za en teden. Romi so začeli zasledovati tudi študentko, ki je delala pri nas. Nazadnje so jo v službo vozili starši. Na koncu nisem več prenesla tega pritiska in se predčasno upokojila.”
Kriva tudi lokalna oblast
Toni Turk (na fotografiji) je bil kritičen tudi do župana Gregorja Macedonija: “Kriva je oblast, od državne do lokalne. Vsi župani samo govorijo, ampak besede so poceni, kje so dejanja? Imam boksarski klub, v katerem trenirajo mladi, pa mi je občina dvignila najemnino za 120 odstotkov. Po drugi strani so v naselje Žabjak vložili od dva do tri milijone evrov.”
D. M.
“Od napovedanih ukrepov ne pričakujem prav nič. Premier je pred tremi dnevi napovedal represivne ukrepe in imamo že tri dni radarje. Izvedli so tudi hišno preiskavo, našli pa predelano plinsko pištolo, gumijevko, petardo in dva jogurta s pretečenim rokom,” je bil sarkastičen Aleksander, kot je sam rekel “Belokranjec na začasnem delu v Novem mestu”.
Skeptična je bila tudi skupina Trebanjcev: “Zadnji čas, da se spremeni zakonodaja. Ste že kdaj videli Roma v avtošoli? Upamo, da se bo kaj premaknilo, pričakujemo pa ne.”
Devetnajst let po Ambrusu
Zakaj nekateri naši današnji sogovorniki (še) ne verjamejo vladi, da se bo z učinkovitimi ukrepi lotila reševanja romske problematike, je jasno: marsikaj so obljubljale že njene predhodnice, a se ni zgodilo nič. Tudi današnji protestni shod ni prvi.
Najbolj odmeven je bil v Ambrusu, kjer so domačini v noči na 26. november 2006 – takrat je bil premier Janez Janša – skušali preprečiti vrnitev zloglasne družine Strojan. Zborovanje skoraj 1000-glave množice se je sprevrglo v spopad s posebno enoto policije, pri čemer so jo skupili trije vaščani. Podoba okrvavljenega Branivoja Kajdiža z iztegnjenimi rokami pred policisti v čeladah in s ščiti se je zapisala v zgodovino slovenske fotografije.
Dva protestna shoda že julija
Potem ko so Strojanove leta 2008 naselili v Rojah, se je končal miren spanec prebivalcev v bližnjih Savljah, Šentvidu, na Brodu. Trojica Romov je julija letos napadla 70-letnega kmeta Antona Čemažarja, ko je pulil plevel na svoji njivi v Klečah. Najprej so ga poškropili s solzivcem, sledili so udarci. Sin ga je s počeno ličnico in podplutbami odpeljal na urgenco.
Saša Despot
Po dolgih letih maltretiranja je večinskemu prebivalstvu prekipelo in civilna iniciativa Zahtevamo varnost! je 16. julija na krožišču med Dunajsko in Obvozno cesto organizirala protestni shod. Učinka ni bilo.
Le dan prej, 15. julija, se je v središču Šentjerneja zbralo 1000 domačinov in okoličanov, naveličanih terorja Romov, največ jih živi v naselju Mihovica. Predstavnik ljudske iniciative Domen Matjaž je takrat v imenu občanov od vlade med drugim zahteval zagotovitev varnosti ljudi ter zaščito osebnega in družbenega premoženja, prenovo socialne in delovne zakonodaje, izterljivost kazni vseh kršiteljem – tudi prejemnikom socialnih transferjev ter preverjanje izvora premoženja pri prejemnikih socialnih pomoči in trajno nezaposlenih ob nakupih nepremičnin in luksuznih avtomobilov.
In učinki? “Konkretnih ukrepov ni bilo, saj je vlada računala, da bomo odnehali. Za 15. november smo zato načrtovali nov protest, a bomo z njim počakali, saj se je z Acovo tragično smrtjo situacija spremenila. Civilne iniciative moramo držati skupaj in ne bomo se ustavili,” nam je danes povedal Andrej Brečko iz šentjernejske ljudske iniciative, tudi sam žrtev nasilja.