Povprečne cene električne energije za gospodinjstva v Evropski uniji so v prvem polletju ostale na ravni enakega obdobja lani, medtem ko so cene zemeljskega plina upadle za približno 8 odstotkov. Slovenija je zabeležila največji medletni padec tako pri elektriki kot pri plinu, pri čemer so cene ostale pod povprečjem EU.

Električna energija: stabilnost in znaten padec v Sloveniji

Povprečna cena električne energije za gospodinjstva z letno porabo med 2,5 in 5 MWh je vključno z vsemi dajatvami znašala 287,2 evra na MWh, kar je približno pol odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Največji medletni padec je bil v Sloveniji, kjer se je cena znižala za 13,1 odstotka na 181 evrov na MWh. Sledili sta Finska (-9,8 odstotka) in Ciper (-9,5 odstotka). Nasprotno pa so cene najbolj narasle v Luksemburgu (+31,3 %), na Irskem (+25,9 %) in Poljskem (+20 %).

Najvišje cene so bile v Nemčiji (383,5 evra na MWh), Belgiji (357,1 evra) in na Danskem (348,5 evra), najnižje pa na Madžarskem (104 evre), Malti (124,4 evra) in Bolgariji (130 evrov).

Delež davkov in drugih dajatev se je v primerjavi z lanskim letom povečal s 24,7 na 27,6 odstotka.

Za negospodinjske odjemalce z letno porabo med 500 in 2000 MWh je bila povprečna cena 190,2 evra na MWh, pri čemer je Slovenija zabeležila 13,7-odstotni padec na 155,5 evra na MWh.

Zemeljski plin: najnižja cena v Sloveniji v EU

Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva z letno porabo med 20 in 200 GJ je v prvem polletju znašala 114,3 evra na MWh, kar je 8,1 odstotka manj kot lani.

Največji padec je prav tako zabeležila Slovenija, kjer je cena dosegla 84,9 evra na MWh, kar pomeni 12,7-odstotno znižanje. Najvišje cene so bile v Švedski (213 evrov), Nizozemski (161,7 evra) in na Danskem (130,6 evra), najnižje pa na Madžarskem (30,7 evra), Hrvaškem (46,1 evra) in Romuniji (55,9 evra).

Za negospodinjske odjemalce plina je povprečna cena znašala 78,7 evra na MWh, kar je 1,7 odstotka več kot lani. V Sloveniji je znašala 77,8 evra na MWh, kar je 10,4-odstotno znižanje.

Delež dajatev v končni ceni plina se je medletno povečal s 30 na 31,1 odstotka, kar odraža postopno zmanjševanje državnih subvencij.

Vir: STA