Vladimir Prebilič in Anže Logar. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Tragična smrt Novomeščana prejšnji konec tedna in ostri odzivi vlade, lokalne skupnosti, širše javnosti. Napovedani ukrepi se zdaj prelivajo v zakonski predlog. Na mizi je aktiviranje člena zakona, ki bi vojsko dal v pomoč policiji. Bo politika, manj kot pet mesecev pred rednimi volitvami zmogla ločiti strankarsko propagando od pametnih, potrebnih, predvsem pa ustavnih ukrepov?
Gosta v oddaji Politično sta bila predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič in predsednik Demokratov Anže Logar. Z njima se je pogovarjala Tanja Gobec.
Kakšen je vajin komentar vladnih ukrepov? Kako nujni so, kako vidite ta paket? Res je, da še niso sprejeti ne na vladi ne v državnem zboru, ampak neki zametki in cilji so.
Prebilič: Mislim, da je dobrodošlo, da se končno resno pogovarjamo o tej temi, že zdavnaj bi se morali. Spomnim se, ko sem leta 2022, takrat v funkciji župana in v funkciji vseh drugih županov, predlagal določene zakonodajne spremembe v državnem zboru, pa so me poslanke in poslanci, tako iz Gibanja Svoboda kot Levice, označili za nestrpnega. Upam, da se bo zdaj kaj premaknilo. Bistveno je, da tudi danes obstaja zakonodaja, ki bi lahko bistveno več naredila na terenu, tako na področju policije, predvsem na področju pravosodja, tudi na področju izobraževanja. Torej, kjer se zatika, je to, da država tistega, kar ima že danes na razpolago, ne izkorišča v obsegu in na način, kot bi lahko.
Odkar so bili napovedani ti ukrepi, ki se, kot rečeno, še pišejo, pravijo na tožilstvu, da “imajo dovolj pooblastil, pristojnosti”, policija reče, da jih “imajo”, sodstvo pravi, da jih “imajo”. Torej, česa ni? Zakaj to ni v praksi izvedeno?
Logar: Mislim, da gre za dolgoletno zanemarjanje tega problema. Tudi poslanci stranke Demokrati smo dvakrat vložili zakonodajne predloge, ki so jih župani občin jugovzhodne Slovenije predložili, pa je bil popolnoma enak odziv – nekakšno zavračanje in posmehovanje, češ da situacija ni tako resna, kot jo želimo prikazati. Dejstvo, da je vlada prišla s konkretnimi ukrepi, na neki način govori o nezaupnici sami sebi. Imela je vrsto pooblastil, ki bi jih lahko sprožila, med drugim aktivacijo 10. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije in vsa ustrezna pooblastila, da ustrezno reagira in zagotovi varnostno situacijo, a tega iz meni neznanih razlogov, ker je problem puščala vnemar, ni upravičila. Mislim, da smo prišli v neko stanje, v katerem potrebujemo na eni strani hitre ukrepe v obstoječi zakonodajni osnovi in potrebujemo pripravo novih zakonodajnih predlogov. Ampak, še enkrat, ne prekomerno, tako kot so bile nekatere napovedi predsednika vlade.
K vojski še pridemo. Gospod Prebilič, na Gregorčičevi, kjer je sedež vlade, se menjajo na štiri leta, če imajo srečo. Župane pa vidimo drugi mandat, tretji mandat, ob tem pa ljudje pravijo, da se 20, 30 let ni nič spremenilo. Torej, kaj pa je odgovornost lokalnih oblasti?
Prebilič: Tukaj moramo zelo jasno razmejiti, kdo lahko kaj naredi. Torej, kaj lahko naredi občina? Lahko naredi, da je infrastruktura v boljšem stanju, kot je danes – veliko občin se je prijavljalo, da so izboljšali nekaj od tega. Potem je tukaj področje socialnega varstva oziroma socialnih pomoči, pri tem smo seveda nemočni zato, ker je država tista, ki podeljuje te pomoči, naprej vprašanje varnosti, javnega reda in miru.
Tukaj bi lahko opozorili že nekoliko prej.
Prebilič: Velikokrat smo. Tukaj se vrnemo na začetek. Država preprosto nima poguma oziroma vlada nima poguma. Spomnim se v Kočevju pretepa policistov s strani nekaterih skupnosti. Kakšna je bila reakcija? Napad na policista, si predstavljate? Sredi belega dne. Kakšen je bil epilog tega? Ni ga bilo.
Je to stvar politike, vlade?
Prebilič: Absolutno. Seveda.
Ali policije?
Prebilič: Policija je obraz in in predstavništvo te države na terenu. Ne samo oni, tukaj so centri za socialno delo, področje pravosodja, tudi učitelji, zdravniki. Našim zdravnikom so grozili do te mere, da so se morali oborožiti oziroma opremiti z neprebojnimi jopiči. Skratka, ves ta čas se je to nasilje nalagalo in ni se zgodilo nič. Krona vsega skupaj je bil torek. Verjetno ste takrat slišali, ko je bila vlada tam, se je streljalo z rafalom v Žabjeku in policija ni naredila racije, pa bi jo lahko. Ima vso avtonomnost na tem področju.
Tukaj smo spet pri tem. Polovica jih pravi, da ima že zdaj možnost racije, polovica pa, da ne.
Logar: To je naloga politik. Če sistem ne deluje, in to je bilo pokazano na nekaj primerih, da sistem ne deluje, je to na plečih generalnega direktorja policije. Poglejte, kakšno sago smo imeli v tem mandatu z imenovanjem generalnega direktorja policije. Potem je vprašanje sodne veje oblasti, če nekdo sedemdesetkrat krši, pa je kljub temu na prostosti, oprostite, in tisti policisti, ki so ga privedli, in ljudje, ki to spremljajo, si rečejo, pa ta država je nora.
Ampak ta del se bo zdaj spreminjal.
Logar: Ta del bi se že zdaj lahko spremenil in ustrezno naslavljal, pa se ni. Očitno je, žal, moralo priti do nekega takega strašljivega dogodka, da so se ustrezne institucije v Sloveniji zganile.
Člen “aktivacija pomoči vojske” pravzaprav ni prvič. Med migrantsko krizo, 2015 in 2016, se je že o tem govorilo, ustavno sodišče je te člene pogledalo. Kje je strah, če se to aktivira? Vlada zaenkrat tega še ni dala na sejo.
Prebilič: Prvo, kar je pomembno povedati, je, da policisti imajo pooblastila, ki jih vojska ne bo imela in jih, upam, nikoli ne sme dobiti, ker zaradi tega imamo dva ločena sistema. Drugič, če gredo vojaki na mejo, bo treba pojasniti, zakaj gredo vojaki na mejo, saj danes nimamo izrednih razmer, vsaj jaz tako razumem. In tretje, kar je najpomembnejše, mi bi se morali vprašati, zakaj policija ne more izvesti tega, kar bi morala izvesti. Tukaj moram vnovič opozoriti – tri leta nismo imeli generalnega direktorja policije, ugled policista kot poklica pada v naši družbi, manko je v kadrih in še bi lahko naštevali. Za to je lahko odgovorna samo politika. Tukaj bo verjetno treba narediti resen premislek, ali lahko ta politika še kaj postori ali pač ne more.
Že takoj, ko se pogovarjamo o pomoči vojske, ki je na primer pri naravnih nesrečah in ki pomaga policiji, je strah pred vojsko na ulicah. Zakaj? Tudi če bi kadrovsko nepopolnjeni policiji pomagala z določenimi pristojnostmi.
Logar: Vojska večkrat pomaga in mislim, da dela v pravi smeri. Mislim pa, da se je tu predsednik vlade malce zaletel s to napovedjo. Zato tudi vlada tega še ni potrdila. Vendarle je treba tudi javnosti zelo jasno sporočati, da represivni organi obvladujejo razmere. Z napotitvijo vojske v del, v katerem je nemir oziroma kjer so resne varnostne grožnje, vlada priznava, da ne obvladuje tega po normalni poti. To pa je strašljivo. To pomeni, da je posledica tega, da v preteklosti ni izvajala svoje naloge. Strah pred vojsko mislim, da je neupravičen. Politike, ki zlorablja ali pa uporablja vojsko tudi tam, kjer ni potrebe, zato ker sama ni opravila svoje naloge, pa mislim, da se moramo bati.
Je mogoče napisati tak člen oziroma ga tako interpretirati, da ne bi bilo strahu pred pretirano zlorabo ali pa pretiranimi pooblastili? Vojska policijskih namreč ne bi imela, to se že ve.
Prebilič: Tako je. Tukaj sta pod vprašajem dve zadevi, eno so pooblastila, ki ste jih že izpostavili. Vojak med svojim usposabljanjem ni opremljen z veščinami, ki so namenjene policistom.
In obratno.
Prebilič: In obratno. Vsak ima svoj delokrog in tako je tudi prav. Vojska mora ščititi Slovenijo, našo državo, pred zunanjimi viri ogrožanja in ne pred njenimi lastnimi državljankami in državljani. Leta 1991 smo zapustili eno državo s tem namenom, da nas vojska ne bo več, v narekovajih, lahko tudi ogrožala. Mislim, da je tako tudi prav. Druga stvar, ki je pomembnejša, pa je, da ko mi govorimo o vojski, govorimo o tako majhnem obmejnem pasu. Obmejni pas je definiran 30 kilometrov. Če bomo to začeli fleksibilizirati oziroma naredili to prožno, potem je to lahko zelo nevaren presedan. Upam in svetujem vladi, da tega zaenkrat ne stori, za to ni nobene potrebe, treba pa je delati domačo nalogo s policijo, tako kot je treba.
Logar: Leta 2015 je bila drugačna situacija, na koncu koncev tisti, ki so migrirali nezakonito v Slovenijo, so že po naravi imeli neki prirojeni strah pred vojsko, medtem ko pred policijo ne. V takratnem primeru mislim, da je bila ta uporaba primerna, v tem primeru pa mislim, da ni pravi ukrep.
Zdaj pa k vajinima novima, vaša je nekoliko starejša, vaša je še povsem sveža, strankama. Torej se strinjata, vi nagovarjate desni pol oziroma ciljate tam na najvišji rezultat, vi pa levi pol? Javnomnenjske ankete kažejo, da bi vajini stranki prišli v parlament. Kakšne imata vidva obete? Ali je mogoče ta duel, ki se zdaj nakazuje, Janez Janša (SDS) in Robert Golob (Svoboda), preseči?
Logar: Mislim, da je to umetno ustvarjeni duet, ki se poskuša ohranjati predvsem zato, da se ohranja status quo. Ta bipolarnost, ki bremeni Slovenijo in ki onemogoča, da bi dejansko zadihali s polnimi pljuči, je največja ovira za neko razvojno naravnano Sloveniji. Mislim, da politika zdravega razuma in neke politične širine je nujno potrebna za Slovenijo.
Levi pol?
Prebilič: Seveda si želim, ne da bi samo levi pol, ampak vse tiste, ki delijo vrednote, za katerimi stojimo. To so predvidljiva politika, dostojanstvena politika, spoštljiva politika, politika, ki ni na tabloidnih straneh, dela v tišini, dela premišljeno in predvsem zagotavlja preudarne odločitve, zagotavlja strateško stabilnost. Upam, da je teh ljudi čim več v Sloveniji, in tem ponujam vsakršno sodelovanje.
Še zelo aktualna tema, božičnica. Vlada je na zadnji seji sprejela, da bo za vse tako, kot je napovedal predsednik vlade, ki ni prišel skupaj z delodajalci, prava pot, neprava pot?
Prebilič: Dejstvo je, da božičnica je primerna stvar, nobene težave. Pri tem vidim dve veliki pomanjkljivosti – prva je, da nismo tega naredili konsenzualno, torej, da tudi delodajalci in delojemalci bi lahko imeli dovolj časa za pripravo vseh teh procesov. Druga stvar pa, da se zagotovijo tudi sredstva. Mislim in sam izhajam iz neke politike in ta je, delimo toliko, kolikor ustvarjamo, in tukaj mislim, da je potrebno to. Kaže se še enkrat ta preudarnost, ki manjka, pa kaže se neka instantna rešitev, ki potem povzroča bistveno več problemov. Na koncu se bomo o tako dobri stvari, kot je božičnica, spet po slovensko sprli. Taka politika ni konstruktivna.
Tako je bilo, recimo pri regresu, pa je zdaj nekako utečen. Tisti, ki ga ne more dati, ga da v več obrokih.
Logar: Ampak veste, da bo božičnica prišla v proračunsko leto, ki se izteka. To je z vidika proračunskega načrtovanja nekega gospodarskega subjekta nočna mora. Kaže samo na to, da gre za popolno nedomišljenost, čeprav lahko, z nekim dobrim namenom uveljavljena rešitev, ki bo na koncu koncev povzročilo to, da se bodo rezerve iskale nekje drugje. Približno tako, kot če v javnem sektorju močno povečaš plače in na koncu je rezultat visoka inflacija, ena od najvišjih v EU-ju, ki požre večino tega.
Ko bo prišel zakon v parlament – ga boste podprli? Vi boste imeli to možnost, v primerjavi z g. Prebiličem.
Logar: Bomo videli, kakšen predlog bo na koncu romal v državni zbor.
Politično s Tanjo Gobec
Oglas