Glasovanje je o priporočilih, ki jih je vložila koalicija, potekalo nekaj pred 24. uro zvečer. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Izredna seja DZ-ja je bil posledica napada v Novem mestu konec oktobra, v katerem je umrl 48-letnik, napada pa je osumljen pripadnik romske skupnosti. DZ je na izredni seji potrdil koalicijska priporočila vladi za zagotavljanje varnosti na JV Slovenije. Vladi med drugim predlagajo, naj jim pojasni, kako zagotavljajo varnost na območjih z zaostrenimi tveganji. Prav tako zahtevajo, da policija, tožilstvo in sodstvo poročajo o učinkih njihovega dela v zadnjih desetih letih na kritičnih območjih. Poleg tega so sprejeli priporočilo, v katerem vlado predlagajo, da pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer v izpostavljenih občinah.
Za so glasovali v koaliciji, v opoziciji pa so se vzdržali.
Matični odbor DZ-ja je v petek sprejel predloge koalicijskih priporočil vladi, opozicijski predlog pa so člani odbora zavrnili. O njih zato na seji danes niso glasovali, je pa potekala razprava.
Premier Robert Golob na seji DZ-ja. Foto: BoBo
Množični poziv za izročitev nelegalnega orožja
Premier Robert Golob je na začetku izredne seje predstavil, kako bodo predstavili zavezo, ki so jo podali v Novem mestu pred dobrim tednom dni. Ob tem je pojasnil, da se bo osredinil na tri področja. “Prvo področje je, kako povečati varnost vseh državljanov in državljank v Sloveniji, kjer koli ti prebivajo. Drugo področje je, kako imeti učinkovitejšo kaznovalno politiko do prekrškarjev, kako imeti učinkovitejši pregon kriminalnih dejanj in na kakšen način zagotoviti, da se bodo določeni vzorci prenehali izvajati. Tretje področje je pa povezano z občutkom nedotakljivosti, v katerem živi sicer majhna, pa vendar zelo vidna skupnost,” je pojasnil.
Po njegovih besedah je prva tema, ki je povezana z varnostjo, povezana s tem, da se čim hitreje lahko zaseže orožje. “Ne gre za nobene represivne ukrepe, gre za preventivo, da se ne dovolita uporaba orožja in razkazovanje ter da, če se pojavi verjetnost, da bi lahko z orožjem ogrožali življenje ali zdravje soljudi, lahko policija ukrepa hitro in učinkovito tudi brez sodne odredbe,” je pojasnil in ob tem posebej poudaril, da ne gre za pregon posedovanja orožja. “Samo zaradi posedovanja vstop v stanovanja ne bo mogoč, bo pa vstop v stanovanje brez odredbe mogoč takrat, ko se bo presodilo, da sta ogroženi zdravje ali življenje,” je še pojasnil.
Robert Golob. Foto: BoBo
Ob tem je napovedal, da bo na vladi v najkrajšem možnem času sprejet zakon, na podlagi katerega bo šel množični poziv za izročitev nelegalnega orožja. “Želimo dati priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona tisti, ki imajo doma nelegalno orožje, da ga lahko izročijo policiji brez pravnih posledic. Tako želimo vsem tistim, ki imajo poštene namene, dati priložnost, da se tega orožja znebijo, kajti po preteku tega obdobja bomo pričakovali od policije, da takrat, ko se pojavi zaznava nedovoljene uporabe orožja, deluje učinkovito in predvsem hitro,” je pojasnil.
“Prevečkrat smo namesto žrtve zaščitili storilca”
Kot drugo področje je navedel kaznovalno politiko. “Prevečkrat se je zgodilo, da smo namesto žrtve zaščitili storilca,” je pojasnil.
Po njegovih besedah je prva sprememba ta, da se morajo predvsem kazniva dejanja telesnih poškodb, lahke telesne poškodbe in poškodbe ob uporabi orožja ali nevarnih predmetov preganjati po uradni dolžnosti. “Ni več žrtev tista, ki sproža ali celo umika zahtevo po pregonu, ampak morajo to opraviti uradni državni organi. Zato jih imamo, da zaščitijo žrtve,” je dejal Golob.
Dokazi kot so videoposnetki, pa morajo v takih primerih veljati kot dovoljeni, je poudaril. “Ne morem pričakovati od nezavestne žrtve, da bo ona identificirala storilca,” je ponazoril in dodal: “Nasilništvu moramo reči ne.”
Golob napovedal možnost predaje nezakonitega orožja
Dejanje majhnih kraj se bo prekvalificiralo v prekršek
Glede pregona bagatelnih kaznivih dejanj je premier Golob navedel, da je tožilstvo že pred časom ugotovilo, da je pregon bistveno dražji od škode, ki so jo povzročili, zato večina teh dejanj ostane ne samo nekaznovanih, ampak tudi neprocesiranih. V ta namen se bo dejanje majhnih kraj prekvalificiralo v prekršek, ki bo kaznovan z globo, tudi na denarni socialni pomoči, če ne bo drugih sredstev in premoženja, če tudi tega ne bo, bo sankcionirana z nadomestnim zaporom, je povzel.
“Verjamem, da je to eden od ključnih elementov zakona, s katerim bomo prav v jugovzhodni Sloveniji prekinili z objestnostjo, za katero si upam trditi, da je bila eden od glavnih razlogov, ki je tudi pripeljala do uboja Aleša Šutarja,” je ob tem ocenil Golob.
Mladoletne mame po njegovem mnenju največje žrtve sedanjega sistema
Poudaril je tudi zaščito mladoletnih mam in njihovih otrok, ki so po njegovih besedah največje žrtve sedanjega stanja. “Razlog za to je žal sistem državnih socialnih pomoči, sistem otroških dodatkov, po katerih je zakoniti zastopnik za otroka mladoletne mamice nekdo, ki je seveda polnoleten, dostikrat sploh ne iz njene družine. Ta tokokrog, tudi finančni, je treba prekiniti,” je bil jasen premier. Zakoniti zastopnik za otroka mladoletnic bo lahko izključno Center za socialno delo do odločitve sodišča, potem pa lahko sodišče odloči drugače.
Golob je prepričan, da ko bodo začeli izvajati celoten set ukrepov, “bodo nasilneži spoznali, da niso več nedotakljivi, bodo mali tatovi spoznali, da niso več nedotakljivi, in bodo tisti polnoletni, ki izkoriščajo svoje mladoletne otroke za ustvarjanje lastnega bogastva, tudi ugotovili, da je dovolj”.
“Slišim in poslušam tudi opozorila stroke, slišim in poslušam opozorila nevladnih organizacij, pa vendar se ne moremo delati, kot da je vse v redu, ker ni. Ne moremo verjeti, da bo sistem, ki 30 let dokazano ni dal rezultata, zdaj dal rezultat sam od sebe, brez sprememb. Zato so te spremembe nujne,” je dejal Golob.
V preteklosti so sicer že bile možnosti, da posamezniki brez posledic izročijo orožje, za katero nimajo ustreznih listin. Nazadnje je bila predaja prepovedanega orožja – denimo avtomatskega, vojaškega in eksplozivnega orožja ter gospodarskega razstreliva – mogoča konec leta 2009 oz. v začetku leta 2010. Takrat so posamezniki lahko orožje tudi legalizirali. Po podatkih, ki so jih predstavili ob izteku trimesečnega roka, je bilo skupaj 2762 vlog, od tega 1250 za kratkocevno orožje, 1155 za dolgocevno orožje, kamor spadajo vse vrste pušk, in 357 vlog za vojaško orožje. Presenetilo pa je število vlog za legalizacijo brzostrelk – teh je bilo 224.
Morebitna ustavna spornost Šutarjevega zakona
Ostra politična retorika, povezana z romsko problematiko, bo glede na dogajanje v zadnjih tednih močno vplivala na predvolilni čas. Foto: BoBo
Koalicija in opozicija imata različne poglede na reševanje varnostnega položaja
DZ naj bi o Šutarjevem zakonu odločal v ponedeljek
Koalicija predlaga, da vlada pripravi medresorski načrt za izboljšanje varnostnih razmer na ogroženem območju
Poslanci so nato razpravljali o priporočilih vladi glede obravnave te tematike. Podprli so koalicijska priporočiča. Koalicijske Svoboda, SD in Levica vladi predlagajo, naj predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji, policija, tožilstvo in sodstvo pa poročila o učinkih njihovega dela v zadnjih desetih letih. Predlagajo pa še, da vlada pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer na ogroženem območju.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v imenu predlagatelja priporočil vladi, ki so jih podali v koaliciji, uvodoma spomnila, da je vlada pripravila predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ali t. i. Šutarjev zakon. “Ta ni zakon proti Romom, je zakon proti kriminalcem, ki rušijo red in mir, ne glede na narodnost ali kraj bivanja,” je poudarila.
Po njenih besedah “bomo kriminalu jasno pokazali mejo s kazenskimi ukrepi, zasegom premoženja neznanega izvora in z odločnim ukrepanjem proti nasilju.” A represija sama po sebi ne bo rešila težav, zato so za dolgoročno varnost potrebni tudi “sprememba odnosa, spoštovanje in vključevanje,” je poudarila.
Država mora odpraviti sistemske vzroke revščine, svoj del odgovornosti pa morajo sprejeti tudi Romi in aktivno sodelovati pri rešitvah, se vključevati v izobraževanje, delo in skupnost, je dodala. Ob tem je pozvala policiste, tožilce, sodnike, učitelje, socialne delavce in župane, naj naredijo svoj del naloge, “kajti država lahko sprejema ukrepe, a brez ljudi, ki jih izvajajo, ti ukrepi ostajajo le na papirju,” je ugotovila Avšič Bogovič.
Tragični dogodek v Novem mestu je razgalil staro resnico, da je sistem varnosti, pravosodja in socialne zaščite na številnih območjih Slovenije prepočasen, premalo usklajen in premalo odločen, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarila Jožica Derganc (Svoboda). Tako storilci kaznivih dejanj pogosto ostajajo nekaznovani, po drugi strani pa sodna veja oblasti trdi, da dobro opravlja svoje delo, je bila kritična. Kot posebej skrb vzbujajoče je opozorila na visoko stopnjo povratništva.
Spomnila je, da je vlada pripravila predlog Šutarjevega zakona, ki bo institucijam dal dodatna orodja za hitrejše in bolj učinkovito ukrepanje. A ključno po njenem mnenju ostaja, “ali bodo te pristojnosti uporabljene” in ali “bo sistem zmogel sam sebe premakniti iz udobja neodgovornosti”.
Oglasila sta se tudi odhajajoči minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki sta navajala predvsem ukrepe v tem mandatu. Tako je Katič zagotovila, da bo naredila vse, da bosta tožilstvo in sodstvo imela učinkovita orodja za svoje delo. Poklukar pa je poudaril, da verjame v predlog t. i. Šutarjevega zakona, ki daje policiji dodatna pooblastila.
Izredna seja o varnosti na JV Slovenije
V SD-ju soglasno podpirajo predlog priporočil vladi, Levica ne podpira vključevanja vojske v delo policije
V SD-ju menijo, da mora reševanje nasilnih dogodkov, vandalizma in kriminalitete temeljiti na dosledni vladavini prava, ki velja za vse kršitelje enako, “zato podpiramo angažiranje policije, ki mora delovati znotraj svojih pristojnosti, ne pa jih presegati ali opuščati,” je poudarila poslanka Mojca Šetinc Pašek. Pomembno vlogo pri tem ima tudi politika, ki mora jasno pokazati tudi, da varnost državljanov ne sme biti poligon za nabiranje političnih točk, je opozorila.
Podpirajo pa predlog priporočil vladi v z zvezi z zagotavljanjem varnosti na jugovzhodu Sloveniji. Pričakujejo tudi, da se bo politika pri pripravi in izvajanju ukrepov poenotila, saj je pri iskanju rešitev ključno preseči politične delitve, je opozorila.
Poslanca SD-ja Predrag Baković in Mojca Pašek Šetinc. Foto: BoBo/Borut Živulović
V Levici pozdravljajo, da so priporočila vladi usmerjena v izboljšanje učinkovitosti institucij, večje sodelovanje med njimi, krepitev socialne podpore in vključevanje lokalnih skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti v iskanje rešitev. Ne podpirajo pa vključevanja vojske v mešane patrulje na območjih, kjer deluje policija. “To je korak, ki ga je treba tehtati z največjo previdnostjo,” je poudarila Nataša Sukič.
Še bolj skrb vzbujajoč pa je po mnenju Levice predlog t. i. Šutarjevega zakona. Ta namreč med drugim omogoča, da policija brez sodne odredbe vstopi v zasebne prostore, kadar obstaja sum, da se v njih dogaja kaznivo dejanje, kar je po mnenju Levice izjemno nevaren precedens. Zato bodo v Levici ob podpori priporočil koalicije “ostali pozorni, kritični in načelni,” je napovedala Sukič. Ob tem je bila kritična do opozicijskih SDS-a in NSi-ja, ki v času svojih mandatov nista naredili nobenih reform, programov ali učinkovitih zakonodajnih rešitev. “To ni odgovornost, to je politični teater,” je poudarila.
Poslanska skupina SDS-a. Foto: BoBo
Opozicija kritična do vlade in premierja
Opozicija je bila kritična do vlade in do premierja Roberta Goloba. Po mnenju SDS-a je sklic današnje izredne seje zgolj poskus prikrivanja dosedanje neodzivnosti, neukrepanja in ignorance aktualne vlade do problematike, ki je prestopila vse meje. “Zato so vaša priporočila, vaši sklepi lastni vladi po treh letih in pol prvovrstni cinizem in oportunizem,” je koaliciji očitala Anja Bah Žibert.
Spomnila je, da je koalicija večkrat zavrnila predlagane rešitve za reševanje romske problematike iz vrst opozicije in lokalnih skupnosti. “Ko bi vsaj toliko energije, kot jo vlagate v svoj piar, namenili reševanju romske problematike, bi bilo danes drugače, ker bi se lahko pogovarjali o rezultatih,” je očitala premierju. Rešitev pa SDS vidi v sprejetju zakonov županov JV Slovenije, ki jih ima koalicija na mizi že več kot tri leta in pol.
V NSi-ju se niso odločili za predstavitev stališča poslanske skupine. Namesto tega je poslanka Vida Čadonič Špelič poslancem prebrala kolumno novinarja v lokalnem časopisu, “da vidimo, kako vas vidijo ljudje, ne politiki,” je nagovorila poslance.
O priporočilih opozicije so le razpravljali, ne pa tudi glasovali
DZ je večerni del izredne seje nato namenil obravnavi opozicijskih priporočil vladi. Poslanka SDS-a Bah Žibert je v dopolnilni obrazložitvi predloga priporočil koaliciji ponovno očitala, da celoten mandat ni odgovorno pristopila k reševanju romskih vprašanj. Namesto tega je zavračala zakonodajne in druge predloge, ki so jih pripravili župani JV Slovenije in opozicija.
Že veljavna zakonodaja je v veliki meri dovolj dobra za učinkovito ukrepanje, samo izvajati jo je treba, pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS izpostavil Jože Tanko. V SDS-u so zavrnili tudi “podtikanje, da smo vsi storili premalo”.
Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek je dejal, da koaliciji ne gre za reševanje problemov ljudi v občinah JV Slovenije, ampak da predvsem rešuje svojo politično kožo.
Odhajajoči minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v obrazložitvi mnenja vlade povedal, da se zavedajo kompleksnosti zagotavljanja varnosti vseh prebivalcev in velikega pomena izvajanja ukrepov za preprečevanje nasilja. Po njegovih besedah je že danes na območjih, kjer je treba izboljšati varnostno situacijo, povečana prisotnost policije, izvajajo preventivne in tudi represivne ukrepe. Hkrati vlada aktivno dela na izboljšanju zakonskega okvirja, ki bo omogočal hitrejše sodne postopke in učinkovitejše sankcioniranje ponavljajočih se kaznivih dejanj, je izpostavil.
Tudi v Svobodi, SD-ju in Levici so v predstavitvah stališč poudarjali številne ukrepe vlade za reševanje romskih vprašanj. Izpostavili so, da so predloge priporočil opozicije v petek zavrnili, saj menijo, da so diskriminatorna. Ker matičniodbor torej teh priporočil ni potrdil, o njih danes v DZ-ju niso glasovali.
122. izredna seja Državnega zbora, 1. del
122. izredna seja Državnega zbora, 2. del
Izredna seja Državnega zbora: 122. izredna seja Državnega zbora, 3. del
Oglas