Asta Vrečko. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Vlada je potrdila predlog novele zakona o RTV-ju, po katerem bi del narodnostnih programov financirali iz proračuna v vrednosti desetine zneska, zbranega z RTV-prispevkom v preteklem letu. Iz proračuna bi se ob tem financirala tudi glasbena produkcija. Zadevo je v Odmevih v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič pojasnjevala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Slišati je opozorila o treh grožnjah neodvisnosti. Najprej imamo vlogo finančnega odbora, ki bo po novem zelo okrepljena. Od petih članov dva predlaga vlada. Nekateri pravijo – to je bilo slišati že spomladi –, da se politika znova vrača v to hišo na velika vrata. Zakaj krepitev moči tega odbora?
Ta vlada je edina in prva v mnogo, mnogo letih, če ne desetletjih, ki se je resno lotila RTV-ja z vidika krepitve javnega servisa in njegove neodvisnosti. Najprej smo ob začetku mandata sprejeli prvi zakon, ki je depolitiziral RTV pri vodenju in upravljanju javnega servisa, zdaj pa ga tudi finančno še bolj krepimo. Kar zadeva vaše vprašanje: v členu en odstavek višje je našteto tudi, kdo točno potrjuje ta finančni odbor. Potrjuje ga Svet RTV-ja. Kandidata predlagata ministrstvi za finance in kulturo. Kdor koli v svetu RTV-ja sedi in mu kandidat ni všeč, ga lahko tudi zavrne. Torej gre za okrepljeno funkcijo RTV-ja in sveta. Svet je tisti, ki sam imenuje finančni odbor – in ne politika.
Okrepitev moči finančnega sveta vas torej ne skrbi, če vas prav razumem. Kaj pa usklajevanje RTV-prispevka z inflacijo? To je na začetku bilo, o tem se je veliko govorilo. Tudi na RTV Slovenija so, smo to pozdravljali. Zdaj tega ni. Danes ste dejali, da se lahko zgodi deflacija. Ampak zdi se mi, da je v Sloveniji večja težava inflacija. Se strinjate?
Da, vse sorte stvari so. Ampak to je prišlo noter na predlog nekaterih, mi smo to resno upoštevali, zato smo to dali tudi v javno razpravo. Ampak v medresorskem usklajevanju so sledili tudi pomisleki glede tega. V vsakem primeru bi to potrjevala vlada, drugače ne gre, kajti govorimo o RTV-prispevku. Zdaj pa že velja, da lahko vlada zviša RTV-prispevek za 10 odstotkov. Smo edina vlada, ki smo to naredili po več kot desetletju in na tej podlagi okrepili financiranje RTV-ja. Iz proračuna bo zdaj šlo 10 odstotkov za manjšine in štiri za glasbeno produkcijo, kar je več, kot je bilo v prvotnem predlogu. V resnici se RTV finančno krepi in financiranje smo od prvega predloga okrepili, kajti zavedamo se, da se tu opravljajo pomembne naloge javnega servisa. S tega vidika mislim, da je to mnogo pomembnejša in višja pot, kar se tiče neodvisnosti in stabilnega financiranja.
Zakaj pomisleki?
Pomisleki so prišli čisto na strokovni ravni v medresorskem usklajevanju. Kot rečeno, v vsakem primeru bi to potrjevala vlada, kajti gre za prispevek, in s tega vidika se nam je zdelo smiselno, da okrepimo neposredno financiranje manjšinskega in glasbene produkcije. To smo še zvišali glede na prvotni predlog, tako ima zdaj RTV Slovenija višji prispevek, ki je vezan tudi na … saj mi odstotkovno krepimo dodatna RTV-sredstva.
RTV Slovenija tudi z novim zakonom ni lastnica svojih nepremičnin. Delujemo v državni lasti nepremičnin. Je še možnost kakšnih sprememb v parlamentarnem postopku?
V parlamentarnem postopku je vedno možnost sprememb, tukaj pa je v pogovor vključeno tudi vodstvo. Pojasnjeno je bilo, da gre za vidik stvarnega premoženja skladno tudi z drugimi javnimi zavodi. Dejstvo pa je, da mora RTV Slovenija biti neodvisen javni servis, ki služi javnosti. Vsak zakon pa lahko vsakokratna vlada spremeni in spremeni ga lahko na boljše, kot smo mi naredili že drugič, lahko pa tudi na slabše. In če pride vlada, ki bo sovražna do neodvisnih medijev in do RTV-ja, kar smo že videli, seveda noben zakon, noben člen ne more tega ubraniti. Zato smo okrepili RTV, šli smo v to, zdaj pa je seveda tudi naloga RTV Slovenija, da stopi na pot modernega sodobnega zavoda v 21. stoletju. Mislim, da državljanke in državljani to pričakujejo.
Za glasbeno produkcijo gredo štirje odstotki RTV-prispevka, zbranega prejšnje leto, za vsebine za manjšine pa 10 odstotkov prispevka. Kako ste določili višino tega?
Pri manjšinah smo se posvetovali z uradom za narodnosti in RTV-jem. To je zdaj ocena, to je bilo tudi zdaj dano točno za to. Pri glasbeni produkciji pa gre tudi za oceno. Jasno smo napisali, za kaj gre: za simfonike, Big band, za otroški in mladinski pevski zbor in za vse druge tovrstne dejavnosti. Leta in leta smo poslušali, da to ni javna služba, tako da smo naredili dvoje: to smo vpisali kot javno službo in s tem, ko smo to vpisali, se nam je zdela naša dolžnost, da država to tudi financira. Kajti gre za pomemben segment delovanja in poslanstva tudi RTV-ja. Hkrati je bila vedno negotovost, kaj se lahko zgodi in kaj ne, in zato smo temu prisluhnili in to dejavnost okrepili. Mislim, da te negotovosti ne bo nikoli več.
Omenili ste tudi posodobitev RTV Slovenija. Vsi vemo, da se medijsko okolje spreminja vsak dan znova z zelo veliko hitrostjo. Denar za sodobne distribucijske poti, za digitalne kanale … vse to RTV Slovenija potrebuje. Zdi se, da je bil denar v tem zakonu bolj namenjen drugim stvarem, in ne tem posodobitvam. Zakaj ne?
Zakonsko ni mogoče vlagati denarja v take stvari. Zelo jasno je, kaj država lahko daje, in že daje za manjšine. Zdaj pa je to fiksno. Dodali smo še glasbeno produkcijo. Na ministrstvu za kulturo z RTV Slovenija sodelujemo recimo pri posodobitvi podnaslavljanja za gluhe in naglušne in starejše. Tudi to je velik projekt. Imamo še nekatere druge projekte, investicijski projekti pa seveda niso stvar zakonodaje. Zakonodaja sistemsko ureja delovanje javnega zavoda in naša vlada je to uredila, tako da imamo neodvisnost od politike, zdaj pa tudi še višje in stabilnejše financiranje.
Vas skrbi morebitna napoved referenduma o tem zakonu?
Resnično ne vidim, kdo bi temu nasprotoval. Manjšine gotovo ne, tisti, ki jim je mar za glasbo, tudi ne. Gre za to, da smo uslišali in prisluhnili ter naredili zakon, ki ureja temeljno poslanstvo RTV-ja. Vse drugo tukaj je politikantstvo in kdor koli bi šel za kaj takega na referendum, mislim, da bi šlo izključno za škodovanje RTV-ju kot neodvisnemu mediju kot takemu.
Kaj prinaša nov predlog zakona o RTV SLO?
Oglas