Urška Klakočar Zupančič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Parlamentarne volitve bodo 22. marca
Parlamentarne volitve bodo 22. marca prihodnje leto, je sporočila predsednica države Nataša Pirc Musar. Dodala je, da bo odlok o razpisu volitev podpisala na začetku januarja, zatem pa bodo predvidoma 12. januarja stekla tudi volilna opravila. Mandat poslancem DZ-ja se torej počasi izteka, zato se je voditeljica Odmevov Tanja Starič tokrat pogovarjala s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič.
Volitve bodo 22. marca. Kaj se bo do takrat dogajalo v državnem zboru?
Državni zbor bo delal tako, kot je delal do zdaj. Imamo še eno redno sejo, predvidevam pa, da bo še kar nekaj izrednih sej, tako da pričakujem, da bo delo potekalo nemoteno in s polno paro prav vse do volitev.
Kljub volilni kampanji ali zaradi volilne kampanje, ki se dogaja tudi v dvorani državnega zbora?
Zagotovo tudi zaradi volilne kampanje. Ampak še nekaj je projektov in zakonov, za katere mislim, da jih bodo tako vlada kot poslanke in poslanci želeli spraviti pod streho.
Izrednih sej je res veliko. Tudi v EPP-ju so opozorili, da je imel državni zbor v treh letih zelo veliko izrednih sej – kar 127. Zakaj?
Izredne seje niso nič nenavadnega. Ustava in poslovnik državnega zbora določata, da DZ deluje na rednih in izrednih sejah. Poslanke in poslanci so tukaj zato, da delajo. Redne seje so samo enkrat mesečno, izredne seje pa se navadno zgodijo takrat, ko skupina poslank in poslancev takšno sejo zahteva, in če so izpolnjeni pogoji, jih kot predsednica državnega zbora moram sklicati.
Ampak kaže, kot da bi bila neka naglica, neke izredne razmere, da se mora nekaj na hitro zgoditi in biti sprejeto.
Razumem, ampak ne smemo enačiti izrednih sej z zakonodajnimi postopki, ki potekajo po nujnem postopku ali pa s skrajšanimi postopki. To nima nič skupnega. Izredna seja je lahko tudi za zakon, ki sicer teče po rednem postopku, ampak so določeni razlogi, zaradi katerih poslanke in poslanci to sejo predlagajo, in znova poudarjam …
… in vlada.
… tudi, ampak po navadi gre za zahtevo poslank in poslancev in takrat moram kot predsednica sklicati izredno sejo v določenem času. Znova poudarjam, da to ni popolnoma nič nenavadnega. To, da rečemo izredna seja, ne pomeni, da je to nekaj čudnega, ampak samo, da pač poteka v času, ko ni redne seje.
Parlament je opravil tudi 15 interpelacij, to je kar visoko število.
To je zelo veliko število interpelacij in kaže, da je ta parlamentarni institut devalviral. To naj bi bil resen institut, ki ga opozicija uporabi za ugotavljanje politične odgovornosti. 15 je veliko.
Interpelacija naj bi bila tudi javna razprava o problemu, hkrati pa naj bi prinesla neke rešitve.
Tako je – in resno politično kršitev ministrice, ministra ali pa navsezadnje celotne vlade. In takrat, ko je zaznano – tudi med državljankami in državljani –, da določeno ministrstvo ne dela dobro.
Na začetku mandata ste rekli, da boste zagovarjali spoštovanje institucij, dostojanstvo parlamenta in ničelno toleranco do žaljivega govora, zlasti do žensk. Mandat se izteka. Ali lahko govorimo o višji politični kulturi v parlamentu?
Težko.
Ne, ne moremo, to lahko povemo kot državljani. Zakaj vam ni uspelo?
Zdi se mi, da je politična kultura na splošno, ne samo pri nas, na zelo nizki ravni. K temu veliko prispevajo tisti politiki in političarke, ki s populistično retoriko, s širjenjem sovraštva, ki potem lahko eskalira tudi v nasilje, delajo razdore med volivkami in volivci. Ker to je taktika, kako hitro nabrati glasove, kar pomeni, da prihajamo v čas ali pa smo že verjetno v času, ko se politika gradi na populističnih hitrih rešitvah brez prave vsebine. Predvsem pa me skrbi to, da se ne ukvarjamo s težavami tako, kot bi se morali, torej, da tudi sami sebe vprašamo, kaj delamo narobe in kako bi težavo rešili, ampak to zvrnemo kar na neko drugo skupino prebivalstva, največkrat marginalizirano skupino.
Zdaj govoriva o splošnem političnem in družbenem prostoru, kot je povsod, tudi drugod v Evropi, in se na neki način zaostruje?
Tako je.
Ko govorimo o parlamentu: jasno je, da je tam konflikt političnih interesov. Zato imamo parlament, da se tam to zgodi. Ampak če želimo višjo raven politične debate in politične kulture, a ne bi bilo mogoče najti nekega kompromisa med različnimi interesi? Tu pa je vaša naloga in tega ni bilo.
Kompromis se najde, če je za to vsaj minimalna pripravljenost. V parlamentu imamo predvsem nekaj poslancev, za katere se mi zdi, da je že njihova naloga, da diskreditirajo svoje politične nasprotnike in jih diskreditirajo na osebni ravni, in se tega tudi lotevajo v svojih razpravah. Seveda, vsi smo ljudje, odzovemo se tudi čustveno, tako da je tega kar nekaj.
In to na različnih političnih poljih.
Na različnih političnih poljih, kot sem dejala, vsi smo ljudje. Menim pa, da imajo določeni poslanci prav nalogo to početi, torej, vreči političnega nasprotnika iz tira na čustveni ravni, da potem izgubi smisel in racionalnost v tem, kar govori. Škoda je, da se toliko ukvarjamo s tem in temu vsi skupaj dajemo pozornost, namesto da bi se bolj vsebinsko pogovarjali.
Ker je to spektakel.
Da.
Boste kandidirali in na kateri listi boste kandidirali?
Sama sem se odločila, da ostanem v politiki samo, če bom začutila, da imam med ljudmi podporo, torej, da lahko resno naredim še kaj dobrega. In če bom to začutila, se bom potem tudi naprej odločala.
Še niste sprejeli odločitve?
Odločitev imam pri sebi že nekako izoblikovano. Ampak glavno je tisto, kar bo pretehtalo: ali od državljank in državljanov čutim dovolj podpore in predvsem zaupanja, da lahko nadaljujem politiko.
Lista pa Gibanje Svoboda? Ostajate v Svobodi?
Vedeti morate, da v Svobodi nisem med odločevalci. Tako da vam ne morem povedati, ali je lista sestavljena, kako je sestavljena in tako naprej. Nisem pa nekdo, ki se sprehaja oziroma prehaja s stolčka na stolček.
Parlament je igral obrobno vlogo, ko je šlo za pomembne položaje. Vemo, da nimamo varuha človekovih pravic, nimamo guvernerja Banke Slovenije. Lahko pričakujemo, da se bo tu še kaj zgodilo do konca mandata?
Srčno si želim, da bi se, ker so to pomembne institucije. In to, da so te institucije brez vrhov oziroma brez recimo temu glave, ne kaže prav dobre slike ne navznoter ne na zunaj. Mislim, si želim in imam upanje vsaj glede na pogovore, ki zdaj potekajo med vodji poslanskih skupin in predsednico republike, da bomo te kadrovske probleme spravili pod streho. Upam, da več kot enega.
Urška Klakočar Zupančič: Politična kultura je na nizki ravni
Oglas