Januar, natančneje ponedeljek, 20. januar, je v življenja Slovencev, predvsem pa Velenjčanov prinesel veliko žalost. Na odkopu v jami Preloge Premogovnika Velenje se je nekaj po 19. uri zgodil vdor mulja in vode, pri čemer je zasulo tri rudarje. Preostalih 11 se je rešilo. Vdor je zasul približno 70 dolžinskih metrov 50 metrov široke in štiri meter visoke jame, v katero naj bi skupno vdrlo od 500 do 700 kubičnih metrov mulja. Reševalna akcija je potekla dva dni. Truplo prvega pogrešanega rudarja so našli v ponedeljek, trupli preostalih dveh pogrešanih rudarjev pa v sredo. Umrli so Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, njihovi svojci pa so izgubili najdražje.
To je bila najhujša nesreča v Premogovniku Velenje v zadnjih dvajsetih letih. Tragedija je močno prizadela prebivalce Šaleške doline, prav tako vse Slovenije. Vlada je 24. januar razglasila za dan žalovanja, v Velenju je potekala tudi žalna slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki državnega vrha. Tako se je Slovenija poklonila spominu na umrle rudarje.
Umrli trije rudarji: Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik.
Foto: STA
Februar 2025 je poleg tradicionalnega pustovanja zaznamovalo odprtje Evropske prestolnice kulture, ki sta jo leta 2025 znova združeni v eno predstavljali Nova Gorica in Gorica. 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, je tako na obeh straneh potekala otvoritvena slovesnost, poimenovana Od postaje do postaje. Glavna govorca uradnega dogodka sta bila predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Italije Sergio Mattarella.
Dogodek, ki povezuje.
Foto: Bojan Puhek
“Nova Gorica, z roko v roki s sosednjo Gorico, prevzema odgovoren naziv evropske prestolnice kulture kot edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti, predvsem pa z odgovornostjo do naše skupne prihodnosti ter do generacij naših otrok, ki si zaslužijo mir, svobodo in ustvarjalnost,” je v nagovoru ob odprtju EPK dejala Pirc Musar. “Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot 20 leti postali del evropske družine, skupaj s sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je še dejala Pirc Musar.
Tudi Mattarella je poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za obe mesti, Novo Gorico in Gorico, za Slovenijo in Italijo ter za celotno Evropsko unijo. V obeh Goricah je tako vse leto potekala in še poteka vrsta izvrstnih kulturnih dogodkov.
(Ne)poravnani računi iz preteklosti
Aprila je veliko pozornosti vzbudilo več let trajajoče sojenje prvaku opozicijske SDS Janezu Janši v zadevi Trenta. 18. aprila so ga na celjskem sodišču oprostili obtožb o zlorabi položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Sodišče ni pritrdilo očitkom specializiranega državnega tožilstva, da je bil avans Imosa podjetju Eurogradnje dejansko zagotovitev denarnih sredstev temu podjetju, s katerimi naj bi po prepričanju tožilcev od Janše odkupili nepremičnine v Trenti. Da bi bil avans dejansko zgolj pretveza, ni dokazano, saj je bil velik del tega avansa nakazan podjetju Eurogradnje za gradnjo lapidarija na Ljubljanskem gradu. Tudi časovno se vse v povezavi s tem avansom po mnenju sodnega senata ne ujema, je sodnica Cvetka Posilovič pojasnila v izreku sodbe.
Gre za sodbo prvostopenjskega sodišča, zato sodba še ni pravnomočna. Sojenje je pred sodiščem spremljala ogromna množica Janševih podpornikov, zadeva je vzbudila tudi veliko medijsko pozornost, dogodek pa je budno nadzorovala slovenska policija.
Sojenje je pred sodiščem spremljala ogromna množica Janševih podpornikov.
Foto: Ana Kovač
Vsak se lahko znajde v stiski
16. maja se je na stavbi parlamenta zgodil nenavaden incident, ki je vzbudil veliko pozornosti. Na strehi državnega zbora je stal poslanec stranke SDS Andrej Hoivik, ki je nagovarjal mimoidoče in med drugim grozil, da bo skočil s strehe. Na kraju so bili prisotni policija in gasilci, ki so poslancu pomagali varno sestopiti s strehe. Odzvali so se tudi v stranki SDS, kjer so prosili za razumevanje in sočutnost.
Ob omenjenem incidentu je bilo znova poudarjeno, da se lahko posameznik, kadar je v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v kateri od psihiatričnih klinik. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123. Telefon za otroke in mladostnike TOM je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure se lahko ob duševni stiski obrnete na telefonsko številko 01 520 99 00. Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, je vsak dan 24 ur dostopno na telefonski številki 080 11 55.
Na kraju so bili prisotni policija in gasilci, ki so poslancu pomagali varno sestopiti s strehe.
Foto: STA
Dobrodelnost nam gre dobro od rok
Če na pomoč ne priskoči država, priskoči narod. Slovenci smo še posebej znani po dobrodelnosti. To smo dokazali že velikokrat, letos pa je rezultat dobrodelnega duha še posebej izstopal sredi aprila, ko je Društvo Viljem Julijan sporočilo, da se je po štirih mesecih uspešno končala akcija zbiranja sredstev za osemletnega Matica iz Škofje Loke, ki trpi za redko gensko boleznijo. Za zdravljenje so prebivalci Slovenije zbrali potrebna dva milijona evrov, že sredi maja pa je osemletni Matic odpotoval v ZDA in prejel zdravljenje z gensko terapijo. Kot je takrat povedala njegova družina, se po zdravljenju počuti odlično. Po štirih mesecih zdravljenja se je avgusta vrnil v Slovenijo in 1. septembra skupaj s sošolci odkorakal v tretji razred.
Tako je Matic Žontar prejel gensko terapijo v ZDA.
Foto: Društvo Viljem Julijan
Narava nam ni prizanašala
27. maja pa je Slovenijo pretresla novica, da je v okolici Škofljice medved napadel žensko in jo huje poškodoval. Kot so takrat pojasnili na PU Ljubljana, so hudo poškodovano sprehajalko prepeljali v UKC Ljubljana. O nevarnih srečanjih z medvedi so kasneje poročali tudi iz drugih delov Slovenije, zato je pobuda o odstrelu medvedov postajala vse glasnejša. Kljub temu je upravno sodišče 7. julija zadržalo odločbo za odstrel 206 medvedov, ki jo je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo konec maja. Upravni spor je sprožila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG). Na ministrstvu so pojasnili, da bo v vseh nujnih primerih odvzem kljub temu še vedno mogoč na podlagi posebnega dovoljenja.
Fotografije medvedov so letos pogosto zaokrožile po medijih in družbenih omrežjih. Medvedji mladič na območju PU Koper.
Foto: PU Koper
Srečanje s še eno nevarno živalsko vrsto, prisotno v Sloveniji, pa je bilo 25. junija žal usodno za 80-letnico iz Gorenjske. Na sprehodu jo je namreč v roko ugriznil modras. “Med sprehodom ji je roka otekla, po 20 minutah hoje je na poti domov omedlela. Našli so jo nezavestno. Ko se je prebudila, je imela bolečine v trebuhu. Ob prihodu reševalcev je potrebovala oživljanje in umetno dihanje, a je do prihoda v bolnišnico umrla,” je takrat povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. Ljudi je pozval, naj se izogibajo kačam, v primeru ugriza pa čim prej pokličejo pomoč na 112. Tako smo v Sloveniji po več desetletjih imeli smrtni primer zaradi ugriza modrasa. Tudi sicer se je število ugrizov modrasov v zadnjih letih povečalo.
V Sloveniji smo po več desetletjih imeli smrtni primer zaradi ugriza modrasa.
Foto: Shutterstock
Slovenija na nogah
Junija je vlada sprejela odločitev, da se bo regulacija cen goriv razširila tudi na avtoceste, kar pomeni, da cene goriv na avtocestah in hitrih cestah ne bodo več višje. Naftni trgovci so bili nad ukrepom ogorčeni, zato so nemudoma vrnili žogico. Petrol je takoj po vladni napovedi napovedal začasno zaprtje štirih prodajnih mest (Petrina, Črni Vrh nad Idrijo, Solčava in Podkoren), prav tako so za en dan napovedali enourno zaprtje vseh prodajnih mest v Sloveniji z izjemo tistih ob avtocestah. To napoved so sicer na dan, ko bi se morala zgoditi, še pred uro zaprtja umaknili, medtem ko so štiri Petrolove servise zares začasno zaprli. Še pred tem, konec februarja, je Petrol zaradi, kot pravijo, nerentabilnosti zaprl dva bencinska servisa – v Rovtah nad Logatcem in v izolskem Mandraču.
Tako ob prvem kot drugem valu zaprtja so krajani pripravili proteste in odločno vztrajali, da v odročnih krajih potrebujejo bencinske črpalke. Po približno treh tednih zaprtja so bencinske servise Petrina, Črni Vrh nad Idrijo, Solčava in Podkoren ponovno odprli, medtem ko Petrolova bencinska servisa v Rovtah in Izoli ostajata zaprta.
Kmetje so zaradi zaprtja Petrolovega bencinskega servisa v Rovtah s traktorji protestno delali gnečo na Petrolovem bencinskem servisu v Logatcu.
Foto: Ksenija Mlinar
Gradi se, gradi in plava
Lahko bi tudi rekli, da je Slovenija v letu 2025 veliko gradbišče. Gradi se na avtocestah, na železniških tirih – gradijo drugi tir, Bežigrajsko petko, kampus medicinske fakultete, nov potniški center v Ljubljani, prav v letu 2025 pa so se prebivalci Ljubljane razveselili povsem prenovljenega Športnega centra Ilirija in Kopališča Vevče. Odprtje drugega je bilo še posebej živahno, saj sta se ga udeležila tako premier Robert Golob kot ljubljanski župan Zoran Janković. In nista le prerezala traku, izvedla sta tudi skok v bazen in zaplavala.
Premier Golob in ljubljanski župan Janković sta Kopališče Vevče odprla s skokom v bazen.
Foto: STA
Usodni da med mandatom
Dogodek septembra je bila prav gotovo poroka premierja Roberta Goloba in Tine Gaber. Novica, da se bosta poročila, je v javnosti odjeknila le nekaj tednov pred samim dogodkom in pritegnila veliko pozornosti tako v Sloveniji kot tujini. Da se premier poroči med mandatom, se namreč ne zgodi prav pogosto, a letos se je. Poleg Goloba je v letu 2025 pred oltar stopil tudi avstralski premier Anthony Albanese.
Robert Golob in Tina Gaber sta usodni da izrekla v Vili Tartini v Strunjanu. Obred je vodil ljubljanski župan Zoran Janković. Izmenjavo prstanov je pospremila zimzelena pesem Sreča na vrvici.
Robert Golob in Tina Gaber sta usodni da izrekla v Vili Tartini v Strunjanu.
Foto: Foto-Video Kolman
Oktober zavit v črnino
Oktober nam ni prizanesel. Prva žalostna novica je Slovenijo in sosednjo Hrvaško pretresla 5. oktobra, ko je tri hrvaške planince iz okolice Splita pod vrhom Tosca zajel snežni plaz. Okoli 16. ure so reševalci našli telo enega planinca, trupli drugih dveh pa dan pozneje odkrili s pomočjo helikopterja ter številnih ekip, ki so se spustile v zahtevno in nevarno grapo. Na kraj tragedije je prispel tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović skupaj s slovenskim kolegom Boštjanom Poklukarjem. Gorskim reševalcem in drugim službam, ki so sodelovale v reševalni akciji, se je na omrežju X zahvalil tudi hrvaški premier Andrej Plenković.
V reševalni akciji je sodelovalo več kot 60 gorskih reševalcev.
Foto: GRS Bohinj/Facebook
Konec oktobra je bila Slovenija znova zavita v črnino, poleg žalosti sta vladala jeza in globoko razočaranje. V soboto, 25. oktobra 2025, zjutraj okoli 2.30 je v Novem mestu na Rozmanovi ulici skupina Romov hudo pretepla novomeškega občana in znanega gostinca Aleša Šutarja, ki je prišel pred tamkajšnji klub po sina, saj mu je ta ista skupina grozila. Šutar je bil v pretepu tako hudo poškodovan, da je kmalu zatem v bolnišnici umrl. Novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja, povratnika, in ga popoldne 25. oktobra aretirala, preiskuje pa možnost več vpletenih storilcev. Osumljenec je bil 27. oktobra po poldnevu priveden pred preiskovalnega sodnika na Okrožnem sodišču v Novem mestu, se zagovarjal in ni priznal krivde. Po zaslišanju so mu odredili pripor.
Po brutalnem umoru v Novem mestu so bila družbena omrežja preplavljena z objavami, ki so vsebovale ključnik Vsi smo lahko Aco. Ljudje so izražali sožalje svojcem žrtve in oblast pozivali k ukrepanju. Vzpostavljen je bil tudi poseben profil z istim imenom #vsismolahkoaco, kjer lahko uporabniki anonimno delijo svoje slabe izkušnje.
Foto: Bojan Puhek
Policija je na istem kraju pred dogodkom posredovala že dvakrat, a dogodki po navedbah policije niso bili povezani. Tudi sicer smo čez leto večkrat poročali o incidentih in napadih, ki so jih povzročili pripadniki romske skupnosti.
Ker vlada kljub opozarjanju krajanov, županov in lokalne skupnosti jugovzhodne Slovenije ni primerno ukrepala, sta po incidentu odstopila minister za pravosodje Boštjan Poklukar in ministrica za notranje zadeve Andreja Katič, tri dni po incidentu pa je v Novem mestu potekal velik protest, ki se ga je udeležilo okoli deset tisoč ljudi. Predsednik vlade Robert Golob je sočasno s shodom na občinski seji z udeleženci lokalne in državne oblasti napovedal Šutarjev zakon, ki naj bi prinesel radikalne ukrepe na področju socialne politike, kazenskega prava in varnosti.
Protestni shod v Novem mestu in sveče za pokojnega Aleša Šutarja.
Foto: Bojan Puhek
Slovenski film, ki je očaral Slovenijo in tujino
Novembra je Slovenija na platnih kinematografov ugledala težko pričakovani film Belo se pere na devetdeset, posnet po avtobiografskem prvencu slovenske novinarke in pisateljice Bronje Žakelj, ki je takoj ob izidu leta 2018 požel velik uspeh ter v štirih letih doživel devet ponatisov in več kot 18.500 prodanih izvodov. S tem je postal najbolj prodajana knjiga založbe Beletrina. Avtorica je leta 2019 za delo prejela nagrado kresnik, leta 2019 je bila to največkrat izposojena knjiga slovenskega avtorja v slovenskih knjižnicah, leta 2020 pa največkrat izposojena knjiga nasploh v slovenskih knjižnicah.
Istoimenski film pod režisersko taktirko Marka Naberšnika so premierno predvajali avgusta 2025, v slovenskih kinih pa so ga začeli predvajati 18. novembra. Snemanje se je začelo v prvi polovici leta 2024. V filmu so nastopili Lea Cok, Jurij Zrnec, Iva Kranjc Bagola, Tjaša Železnik in številni drugi. Pri scenariju je sodelovala tudi avtorica romana. Svetovno premiero je film doživel 21. avgusta 2025 na 31. filmskem festivalu v Sarajevu, kjer je osvojil tretjo nagrado občinstva, na festivalu Liffe pa podrl rekord najhitreje razprodanega filma v 36-letni zgodovini festivala. Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je filmski priredbi romana Belo se pere na devetdeset podelila prvo zlato rolo za preseženih 25 tisoč gledalcev. Film si je v manj kot treh tednih ogledalo več kot 40 tisoč gledalcev.
Prizor iz filma Belo se pere na devetdeset na Vojkovi 11
Foto: Luka Matijevec, Perfo
Božičnica za vse na dveh polih
Vsak december do zdaj so se številni delavci, a še zdaleč ne vsi veselili težko pričakovane božičnice. In medtem ko so si nekateri meli roke, so se drugi, predvsem javni sektor in upokojenci, lahko le obrisali pod nosom. A letos bo drugače, je že oktobra dejal premier Robert Golob in napovedal: božičnica bo letos obvezna za vse! S predlogom je presenetil koalicijske partnerje in javnost, med delodajalci pa sprožil val kritik in nezadovoljstva. Vlada je kljub temu 16. oktobra potrdila predlog zakona, ki ureja obvezno božičnico. Zaposleni naj bi jo prejeli najpozneje do 18. decembra, in sicer v višini polovice bruto minimalne plače, kar je 639 evrov. Ta znesek bo za podjetja neobdavčen in opravičen plačevanja prispevkov. Delodajalci so kljub prvotnemu nasprotovanju in nezadovoljstvu pozdravili predlog, saj so dosegli, da podjetja v težavah lahko izplačajo le 160 evrov ali pa izplačilo zamaknejo do konca marca.
So se pa ob napovedi obvezne božičnice pojavili številni očitki, da gre za predvolilni bombonček, predvsem opozicije, pa tudi nekaterih drugih vidnih političnih obrazov, med katerimi je zagotovo najbolj izstopal satirični zapis evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, v katerem je idejo prikazal skozi zgodbo o stricu Poldetu. V pripovedi opisuje, kako si stric ob koncu leta zaželi dodatnega priliva na svoj bančni račun in se s prošnjo odpravi k Božičku. Tam izrazi željo po približno 639 evrih ob koncu leta. Božiček mu po kratkem razmisleku odvrne, da želja ni nerealna, saj bo božičnica urejena – le da jo bodo, kot pravi v zgodbi, plačali drugi.
Satira Vladimirja Prebiliča
Foto: Facebook/Vladimir Prebilič
Rezultati dela vlade: dolgotrajna oskrba in pokojninska reforma?
Besedni zvezi, ki sta v Sloveniji zaznamovali leto 2025 (poleg božičnice), sta zagotovo dolgotrajna oskrba in pokojninska reforma. Prva po besedah premierja Roberta Goloba z decembrom prehaja v najbolj intenzivno fazo s ciljem, da postane znesek, ki ga morajo januarja plačati oskrbovanci domov za starejše, bistveno nižji. Zagotavlja, da bodo 8. januarja položnice za oskrbo v domovih za starejše nižje, kar je, kot pravi, “edino, kar šteje”. Tako bodo razbremenjene pokojnine oskrbovancev in tudi njihove družine, je prepričan premier. Predvideno je, da bodo stanovalci oziroma njihovi svojci po novem plačevali le nastanitev in prehrano, stroški za oskrbo pa bodo poravnani iz javne blagajne dolgotrajne oskrbe.
Da gre za nov mejnik v zgodovini Slovenije, je prepričan tudi minister Simon Maljevac. “Vzpostavitev dolgotrajne oskrbe v instituciji predstavlja nov mejnik, ki bo starejšim zagotovil dostopnejšo, preglednejšo in pravičnejšo oskrbo. Dolgotrajna oskrba ni privilegij, je pravica. Prvič v zgodovini imamo pregledne cene, jasna pravila in sistem, ki ščiti ljudi, ne profitov,” je dodal.
Velika večina stanovalcev domov za starejše je že oddala soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. Ali bo večkrat uporabljena beseda zveza postala tudi dejanje, pa bomo vedeli prav kmalu.
Premier Golob na obisku v domu za ostarele na Polzeli. Fotografija oziroma tudi videoposnetek je marsikoga nasmejal, saj oskrbovanka na fotografiji predsednika vlade ni prepoznala, ko so ji povedali, kdo je, pa je bila v šoku.
Foto: Posnetek zaslona
Druga v letu 2025 vseprisotna besedna zveza pa je pokojninska reforma, ki je po tem, ko t. i. Delavski koaliciji ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o njej, zdaj že objavljena v uradnem listu. Po besedah premierja Goloba gre za eno najpomembnejših reform te vlade. Potrdili so jo v začetku junija.
Pokojninska reforma predvideva, da bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 za tiste s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Predvideva tudi, da se bo od leta 2028 postopno podaljševalo obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bo od leta 2035 temeljilo na 35 najugodnejših letih zavarovanja. Odmerni odstotek za polno pokojnino bo do leta 2035 narasel z zdajšnjih 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Predlog prinaša tudi znižanje upokojitvene starosti za starše, vojaške obveznike in tiste, ki so v zavarovanje vstopili zelo mladi. Za vsakega otroka se bo pokojnina zvišala za 1,6 odstotka, največ za tri otroke. Najnižja invalidska pokojnina bo od leta 2026 znašala 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Sistemsko ureja tudi že prej omenjeni zimski dodatek, ki je bil prvič izplačan že letos. Znašal je 150 evrov, v prihodnjih letih pa se bo povečeval in do leta 2030 znašal 250 evrov.
Spremembe se bodo po napovedih uvajale postopoma, večinoma med letoma 2028 in 2035. V letu 2026 pa se bodo uveljavile predvsem spremembe, ki izboljšujejo položaj upokojencev, obljubljajo na vladi.