Slovenija, 2. januar 2025 – V letih svojega vladanja je Golobova vlada, zlasti pa v zadnjih mesecih, javnosti pogosto predstavljala podobo Slovenije kot ene najuspešnejših držav Evropske unije.

Takšne izjave so se pojavljale v političnih nastopih in nekaterih medijskih povzetkih, pri čemer je del javnosti dobil vtis, da gre za nesporno dejstvo.

Toda kaj pravi realnost?

Če želimo odgovorno vstopiti v leto 2026, pošteno oceniti delo sedanje vlade ali postaviti realne temelje za prihodnje vladanje (tudi če bi šlo za isto politično garnituro), je nujno opraviti neideološko primerjavo Slovenije z državami EU, ki so po merljivih kazalnikih dejansko uspešnejše.

Zato v nadaljevanju predstavljamo primerjalni okvir t. i. »najuspešnejših držav EU« po ključnih merilih.

BDP na prebivalca (PPP)

Po najnovejših podatkih Eurostata ostajajo razlike v gospodarski razvitosti med državami EU izrazite. Luksemburg ima najvišji BDP na prebivalca – kar 241 % povprečja EU (v PPS), kar pomeni, da je ustvarjena vrednost na prebivalca več kot dvakrat višja od povprečja Unije. Tudi Irska, Nizozemska, Danska in Belgija so prav tako izrazito nad povprečjem EU, kar odraža visoko produktivnost in konkurenčnost njihovih gospodarstev.

Kje je Slovenija? Slovenija se po tem kazalniku nahaja okoli ali nekoliko pod povprečjem EU (približno 90 % povprečja) – torej ne med vodilnimi državami.

Kaj to pomeni? Države z najvišjo gospodarsko uspešnostjo so tiste, kjer je ustvarjena vrednost na prebivalca bistveno višja. Mednje Slovenija – objektivno gledano – ne sodi!

Povprečna plača in realna kupna moč

Tako nominalne kot realne plače kažejo jasne razlike. Luksemburg, Danska, Irska, Belgija, Avstrija in Nemčija dosegajo povprečne letne plače znatno nad povprečjem EU, pogosto nad 50.000 evrov.

Pomembno je, da so te plače visoke tudi po prilagoditvi na kupno moč (PPS), kar pomeni več realno razpoložljivega dohodka za prebivalce.

Nasprotno pa ima Slovenija povprečne plače pod povprečjem EU, kar je dobro znano.

Kaj to pomeni? Uspešnost gospodarstva se neposredno odraža v plačah. Države z višjo produktivnostjo in močnejšimi trgi dela prebivalcem omogočajo bistveno višji življenjski standard.

Pokojnine in socialni sistemi

Neposredni primerjalni podatki o povprečnih pokojninah so manj enotni, vendar je splošno znano, da države z močnejšimi gospodarstvi in višjimi plačami praviloma zagotavljajo višje pokojnine in stabilnejše socialne sisteme. Res je, da se celotna EU sooča s pritiski staranja prebivalstva, vendar imajo države z večjo ustvarjeno vrednostjo in višjo produktivnostjo več manevrskega prostora za prilagoditve, kar potrjujejo tudi strokovne analize.

Kaj to pomeni? Višje plače in večja gospodarska moč pomenijo tudi večji potencial za dostojne pokojnine in učinkovite solidarnostne sisteme.

Slovenija trenutno vprašanje dolgotrajne oskrbe rešuje z dodatnimi obremenitvami – PRISPEVKI – državljanov in podjetij, pri čemer je sistem – milo rečeno – še vedno nedodelan, neučinkovit in nepregleden.

Dostopnost in učinkovitost zdravstvenega sistema

Čeprav čakalne dobe niso vedno neposredno primerljive, podatki OECD kažejo, da imajo države z bolje financiranimi in bolje organiziranimi zdravstvenimi sistemi krajše čakalne dobe in boljše zdravstvene izide.

Kaj to pomeni? Kakovosten zdravstveni sistem je eden ključnih kazalnikov splošne uspešnosti države.

Ali slovenski zdravstveni sistem deluje? Deluje predvsem po inerciji – torej z vztrajanjem v obstoječem stanju, brez resnih strukturnih sprememb, kar se kaže v dolgotrajnih čakalnih vrstah in sistemskih neučinkovitostih.

Kaj nam torej pove realnost? Če Slovenijo primerjamo z državami, ki so dejansko na vrhu ali tik pod vrhom EU po ključnih kazalnikih (BDP, plače, življenjski standard), postane jasno, da Slovenija ne spada v elitni krog najuspešnejših držav EU, kot to pogosto predstavljajo politični nastopi predsednika vlade.

Dejstvo je, da se po večini ključnih meril ne moremo primerjati z najnaprednejšimi državami. Če smo povsem iskreni (ne mi, ampak politiki, ki upravljajo državo), slovenska razvojna pot trenutno ni usmerjena navzgor, temveč se vse pogosteje zadovoljuje s povprečjem ali celo primerjavami navzdol.

In kaj storiti? Slovenija se mora ponovno začeti primerjati z najboljšimi državami EU, ne zgolj z manj razvitimi. To je namreč edini način za dejanski napredek. Namesto zadovoljstva s tem, da smo bili »kdaj prvi na Balkanu«, bi morali imeti jasen cilj: postati resno konkurenčna evropska država prihodnosti.

In še to! Ta zapis ni namenjen zmanjševanju dosežkov Slovenije ali katere koli vlade. Gre za kritično presojo razkoraka med politično retoriko in merljivimi rezultati. Državljanom ne gre ponujati iluzij in PR-fraz, temveč konkretne, merljive rezultate. In še to velja dodati! To sporočilo ni namenjeno le sedanji vladi, čeprav predvsem njej, temveč vsem, ki želijo ali nameravajo voditi to državo./Objavo pripravila: J. Temlin/