Kolumbijski vojaki ob meji z Venezuelo. Foto: Reuters
Prvi se je na ameriške napade na venezuelsko prestolnico Caracas in okolico odzval kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je opozoril, da je Venezuela tarča napadov z raketami. “Organizacija ameriških držav in Združeni narodi se morajo nemudoma sestati,” je zapisal na omrežju X. Opozoril je, da je to kršenje suverenosti Latinske Amerike, ki bo imelo za posledico humanitarno krizo. Pozneje je sporočil tudi, da je na mejo z Venezuelo napotil vojsko.
Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil “kriminalni napad” ZDA na Venezuelo. “Kuba zahteva takojšnji odziv mednarodne skupnosti zaradi kriminalnega napada ZDA na Venezuelo. Naše območje miru je bilo grobo napadeno,” je zapisal na omrežju X. Mednarodno skupnost je pozval k takojšnjemu odzivu in dodal, da je to “državni teror proti pogumnemu venezuelskemu ljudstvu in proti njihovi Ameriki”.
Pogled na stavbo narodne skupščine v Caracasu. Foto: AP
Hamenej: Iran se ne bo predal sovražniku
Tudi iransko zunanje ministrstvo je obsodilo “ameriški vojaški napad na Venezuelo in očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti” države. Iranski verski voditelj ajatola Ali Hamenej pa je nato v domnevnem odgovoru na ameriški napad dejal, da se “Iran ne bo predal sovražniku”.
Rusija “obsoja dejanje oborožene agresije”
“Rusija je globoko zaskrbljena in obsoja dejanje oborožene agresije proti Venezueli, ki so ga storile ZDA,” pa je zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Ob tem je dodalo: “V trenutnih razmerah je pomembno, da preprečimo nadaljnje zaostrovanje razmer in da se posvetimo reševanju krize z dialogom.”
Moskva je tudi zahtevala takojšnja pojasnila o tem, kje je Maduro.
Peking “odločno obsoja” napad
Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo ameriški napad na Venezuelo in ga označilo za kršitev mednarodnega prava. “Kitajska je globoko šokirana in odločno obsoja uporabo sile ZDA na suvereno državo in uporabo sile zoper predsednika države,” je sporočilo ministrstvo.
“Kitajska trdno nasprotuje takšnemu hegemonskemu obnašanju ZDA, ki resno krši mednarodno pravo, krši suverenost Venezuele in ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki in na Karibih. ZDA pozivamo, naj spoštuje mednarodno pravo in namene ter načela ustanovne listine ZN-a ter preneha kršiti suverenost in varnost drugih držav,” so še sporočili v Pekingu.
Kallas: EU za miroljubni prenos oblasti
Odzvale so se tudi nekatere evropske države, ki pa dejanj ZDA niso obsodile. Špansko zunanje ministrstvo je pozvalo k umiritvi razmer in spoštovanju načel mednarodnega prava, ob tem pa so se ponudili za posrednika pri iskanju miroljubne rešitve krize v Venezueli. Iz Rima in Berlina so sporočili, da natančno spremljajo razmere, zaradi katerih so zaskrbljeni.
Britanski premier Keir Starmer je zatrdil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v ameriške napade na Venezuelo. Dodal je, da želi govoriti s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in iz prve roke izvedeti vsa dejstva. Dodal je, da verjame v spoštovanje mednarodnega prava.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je dejal, da vojaška operacija, ki je vodila v zajetje Madura, nasprotuje načelom mednarodnega prava.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je dejala, da je po telefonu govorila z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem in da EU pozorno spremlja razmere v Venezueli. “EU je že večkrat poudaril, da Maduro nima legitimnosti,” je dejala in dodala, da EU zagovarja miroljubni prenos oblasti, pri katerem morajo biti spoštovana načela mednarodnega prava in listine Združenih narodov.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je zapisal, da EU v Venezueli podpira “miroljubno in demokratično rešitev”. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako sporočila, da EU podpira venezuelsko ljudstvo in miroljubno ter demokratično tranzicijo oblasti v državi. “Vsaka rešitev mora podpirati mednarodno pravo in listino ZN-a,” je dodala.
Oglas