Naftna rafinerija ob mestu Cabrutica v Venezueli. Foto: Reuters
Med petkovim srečanjem Trumpa in predstavnikov nafte industrije, na katerem je bilo prisotnih vsaj 17 direktorjev naftnih družb, je izvršni direktor Exxona Darren Woods dejal, da bi morala Venezuela spremeniti svoje zakone, preden bi postala privlačna za naložbe.
Srečanje je potekalo manj kot teden po tem, ko so ZDA ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter ga odpeljale na sodišče v New Yorku, kjer se zagovarja pred obtožbami o trgovini z mamili in terorizmu. Trump je na sestanku prisotne pozval, naj oživitvi venezuelskega naftnega sektorja namenijo 100 milijard dolarjev.
“Odgovor Exxona mi ni bil všeč,” je Trump v nedeljo na poti v Washington povedal novinarjem. “Verjetno bom Exxon izključil. Njihov odziv mi ni bil všeč. Poigravajo se.”
Exxon, ConocoPhillips in Chevron, trije največji ameriški proizvajalci nafte, so bili več desetletij najvidnejši partnerji venezuelske državne naftne družbe PDVSA. Vlada pokojnega predsednika Huga Chaveza je med letoma 2004 in 2007 izpogajala nove pogodbe z naftnimi družbami ter prevzela večinske deleže v družbah, pri čemer je svoj položaj v državi ohranil le Chevron, ExxonMobil in ConocoPhillips pa sta kmalu vložila tožbe na arbitražno sodišče. Venezuela družbama tako dolguje več kot 13 milijard dolarjev.
“Dvakrat so nam zasegli premoženje, zato bi naš tretji vstop v Venezuelo zahteval precejšnje spremembe. Danes je to neizvedljivo,” je na sestanku dejal Woods. Venezuela je neprimerna za vlaganje zaradi pravnih ovir, je trdil Woods in dodal, da bi ExxonMobil potreboval večjo zaščito naložb, prav tako pa bi bilo treba reformirati zakon o izkoriščanju ogljikovodikov. Izvršni direktor ConocoPhillips Ryan Lance je pozval k prestrukturiranju dolga in celotnega energetskega sistema države, vključno s PDVSA-jem.
Trump je dejal, da bo o tem, katerim podjetjem bo dovoljeno delovati v Venezueli, odločala ameriška administracija. “Ne želimo, da poslujete z Venezuelo. Poslujete neposredno z nami,” je dejal.
Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodriguez se pogovarja z ministrom za obrambo Vladimirjem Padrinom Lopezem med slovesnostjo za venezuelske in kubanske vojake, ki so umrli med ameriško operacijo v Caracasu. Foto: Reuters
Trump pripravljen na srečanje z začasno predsednico Venezuele
Trump je v nedeljo pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika in nekdanja podpredsednica Delcy Rodriguez, ter dejal, da se je pripravljen srečati z njo.
“Venezuela resnično dobro deluje. Z vodstvom sodelujemo zelo dobro,” je Trump v nedeljo dejal v izjavi za medije na krovu predsedniškega letala Air Force One. Na vprašanje o tem, ali se namerava srečati z Rodriguez, je dejal, da se bosta “na neki točki” sestala.
Rodriguez, ki je v dneh po ameriški vojaški operaciji in aretaciji Madura prevzela oblast, je nakazala pripravljenost na sodelovanje z ZDA, strinja se tudi s Trumpovimi zahtevami po dostopu do venezuelskih zalog nafte za ameriška naftna podjetja.
Trump je ob tem v petek v Venezuelo poslal delegacijo, ki se je s tamkajšnjimi oblastmi pogovarjala o ponovni vzpostavitvi diplomatskih misij v obeh državah. Ameriška diplomatska enota za Venezuelo ima sedež zunaj države in deluje od zaprtja tamkajšnjega veleposlaništva ZDA leta 2019.
Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado na novinarski konferenci v Oslu. Foto: Reuters
Nobelov inštitut: Nagrada se ne deli
Nobelov inštitut je zavrnil pobudo Nobelove nagrajenke za mir Marie Corine Machado, da bi nagrado podelila ali si jo delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Na inštitutu pojasnjujejo, da nagrade “ni mogoče preklicati, deliti ali prenesti”.
Novice, da je Nobelovo nagrado za mir prejela venezuelska opozicijska političarka Machado, v Beli hiši niso dobro sprejeli, čeprav je Machado svojo nagrado zaradi njegove podpore posvetila prav Trumpu. Trump namreč ni skrival, da si želi nagrade, po napadih na Venezuelo in ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura pa je Machado dejala, da bi nagrado Trumpu “poklonila ali delila z njim”.
“Kar je storil, je zgodovinskega pomena. To je velik korak k demokratičnemu prehodu,” je dejala Machado. Na vprašanje, ali bi nagrado sprejel, je Trump, ki se bo z Machado srečal ta teden, dejal, da bi to bila velika čast.
Norveški Nobelov odbor in Nobelov inštitut sta sporočila, da takšen prenos nagrade ne bi bil mogoč. “Dejstva so jasna,” so navedli. “Ko je Nobelova nagrada enkrat razglašena, je ni mogoče preklicati, deliti ali prenesti na druge. Odločitev je dokončna in velja za vedno.”
Niti v oporoki Alfreda Nobela niti v statutu Nobelove fundacije ni omenjeno, da bi bilo mogoče Nobelovo nagrado odvzeti, so sporočili ter navedli status, ki pravi, da “se proti odločitvi komisije za podelitev nagrad v Stockholmu ali Oslu ni mogoče pritožiti”. Nobena od komisij ni nikoli razmišljala o odvzemu Nobelove nagrade, so dejali in dodali: “Načeloma norveška Nobelova komisija nikoli ne komentira izjav ali dejanj dobitnikov nagrade za mir po podelitvi nagrade.”
Oglas