Moldavija je majhna država, ki jo želi Moskva spraviti nazaj v svojo orbito, zato se vpleta v njeno notranjo politiko. Večina prebivalcev Moldavije govori romunsko, zato ne preseneča, da obstajajo tudi želje po združitvi z Romunijo. A te želje za zdaj podpira le tretjina prebivalcev Moldavije. Kljub temu je moldavska predsednica Maia Sandu nedavno presenetila z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo.
“Če bi bil organiziran referendum o združitvi Moldavije z Romunijo, bi glasovala za.” To je moldavska predsednica Maia Sandu pred dnevi dejala v britanskem podkastu The rest is politics. Sandujeva je odločitev za glasovanje za združitev z Romunijo utemeljevala z grožnjo, ki jo Moldaviji predstavlja Rusija.
Strah pred Rusijo
“Poglejte, kaj se dogaja v svetu. Majhni državi, kot je Moldavija, je vse težje preživeti kot demokracija, kot suverena država, in se seveda upreti Rusiji,” je dejala v britanskem podkastu.
Moldavska predsednica se po drugi strani zaveda, da le približno tretjina prebivalcev 2,5-milijonske Moldavije zagovarja združitev z Romunijo. Velik del je v najboljšem primeru ravnodušen, številni pa nočejo biti Romuni. Zato je po mnenju Sandujeve pridružitev Moldavije EU veliko bolj realističen cilj.
Nasprotniki združitve Moldavije z Romunijo
Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), so proti združitvi z Romunijo zlasti manjšine, v prvi vrsti prebivalstvo samooklicane Pridnestrske republike, kjer večino predstavlja rusko govoreče in prorusko usmerjeno prebivalstvo.
Moldavska predsednica Maia Sandu do zdaj ni dala jasnega odgovora, kakšno je njeno stališče do združitve Moldavije z Romunije, v nedeljo pa je razkrila, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev.
Foto: Guliverimage
Prav strah slovanskega prebivalstva na levem bregu Dnestra pred združitvijo Moldavije z Romunijo je bil na začetku 90. let preteklega stoletja razlog za oborožene spopade in odcepitev Pridnestrja. V Pridnestrju so tudi ruski vojaki.
Ruski pritisk na Moldavijo
Nad združitvijo z Romunijo niso navdušeni niti Gagavzi na jugu Moldavije. Gagavzi so turškega izvora in pravoslavne vere ter v javnosti večinoma govorijo rusko. Tudi oni so proruski usmerjeni in so zavezniki Kremlja.
Čeprav ruska grožnja trenutno ni vojaške narave, saj Ukrajina s svojo uspešno obrambo varuje tudi Moldavijo, Moskva že desetletja vlaga precejšnje vsote denarja in virov (veliko po moldavskih standardih), da bi podkupila moldavske politike, stranke in medije ter ohranila državo v svoji orbiti, piše FAZ.
Gospodarsko šibka država brez prave vojske
Težava za Moldavijo je tudi, da praktično nima vojske. Eden od vodilnih moldavskih politikov je pred leti dejal, da njegova država za obrambo letno porabi manj kot Real Madrid. Številni so te besede vzeli kot šalo, toda številke kažejo, da ni bilo tako.
Novembra 1990 so v Moldaviji izbruhnili krvavi spopadi med moldavskimi silami in zagovorniki odcepitve Pridnestrja od Moldavije. Zagovornikom odcepitve so pomagali tudi deli sovjetske 14. armade ter ruski in ukrajinski prostovoljci, medtem ko so Moldavcem prišli na pomoč romunski prostovoljci, orožje, opremo in vojaške svetovalce pa je poslala tudi Romunija. Spopadi, ki so se zlasti razbesneli spomladi 1992, so se končali julija 1992, v Pridnestrju pa so od takrat ruski vojaki (na fotografiji).
Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko
V svetu, kjer moč daje pravico, je majhna in gospodarsko šibka država, kot je Moldavija, v negotovem položaju. Že sam geopolitični vetrič bi jo lahko podrl. Zato je treba v tem kontekstu gledati tudi na Sandujevo osrednje sporočilo – da bo po potrebi podprla združitev Moldavije z veliko večjo Romunijo, piše FAZ.
Pretekla izmikanja Maie Sandu
Do zdaj se je Sandujeva izmikala jasnemu odgovoru glede združitve Moldavije in Romunije. V televizijskem intervjuju konec leta 2021 je na vprašanje o tem odgovorila, da bi bila takšna ideja realistična le z večinsko podporo in da niti 50 odstotkov plus en glas na referendumu ne bi bil zadosten.
Kljub temu pa razkritje lastnih volilnih namenov v primeru referenduma predstavlja izjemen premik v predsedniškem poudarku, poudarja FAZ in dodaja, da je razlog v tem, da Sandujevi zdaj ni več treba tako skrbno tehtati svojih besed.
Do zdaj so bili za združitev bolj zagreti v Romuniji
Konec leta 2024 je bila namreč ponovno izvoljena za predsednico z več kot 55 odstotki glasov. Lani je njena Stranka akcija in solidarnost (PAS) na parlamentarnih volitvah dobila absolutno večino. Zdaj lahko vlada več let.
V Romuniji podpirajo združitev z Moldavijo. Zagovornik združitve je tudi trenutni romunski predsednik Nicusor Dan.
Foto: Guliverimage
To je tudi prelomni trenutek, saj takšne izjave o združitvi z Romunijo še nikoli prej niso prišle iz predsedniške palače v Kišinjevu, temveč le z druge strani. Julija lani je na primer romunski predsednik Nicusor Dan za FAZ povedal, da se zavzema za združitev dveh romunskih držav, kot se to pogosto imenuje v Romuniji.
Romunski predsednik za združitev
“Leta 1918 je prišlo do združitve Romunije in Moldavije, obstaja pa resolucija romunskega parlamenta iz leta 2018 ob stoti obletnici tega dogodka. V njej piše: Če je Republika Moldavija pripravljena na združitev, bo pripravljena tudi Romunija,” je takrat dejal Dan in dodal: “Osebno bi si želel združitve z Moldavijo, vendar popolnoma spoštujem voljo ljudi v sosednji republiki.”
Leta 2013 je takratni romunski predsednik Traian Băsescu izjavil, da mora biti naslednji večji projekt njegove države združitev Romunije in Moldavije. “Kri je gostejša od vode,” je dejal Băsescu in prerokoval, da se ljudstvo, ki mu je dana možnost združitve, tej možnosti ne bo nikoli odpovedalo.
Če se bo Rusija približala Odesi …
Desetletje pozneje je Sandujeva med obiskom Bukarešte ponovila isto mnenje: “Vemo, da je kri gostejša od vode in naš odnos je najboljši dokaz te resnice.” Če bi se ruska invazija na Ukrajino kdaj približal Odesi in s tem moldavski meji, bi se ta resnica lahko pokazala v novi luči, še piše FAZ.