Visoki davki, nizka konkurenčnost – kam nas pelje slovenska politika?

Gospodarski krog je gostil predstavnike političnih strank – skupaj so naslovili ključna razvojna vprašanja Slovenije, ki so dolgoročno pomembna za gospodarstvo in družbo – davčno politiko kot temelj konkurenčnega poslovnega okolja, demografske izzive in zdravstvo, infrastrukturo kot hrbtenico razvoja in investicij ter razvojni potencial Slovenije, ki ga je mogoče doseči z jasnimi, predvidljivimi in ambicioznimi politikami.

Kot so poudarili, se Gospodarski krog zaveda nujnosti oblikovanja stabilnih in razvojno usmerjenih politik, ki bodo krepile konkurenčnost Slovenije in izboljšale kakovost življenja. Gospodarstvo namreč pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate. Prav s tem namenom je Gospodarski krog na nedavnem dogodku gostil predstavnike političnih strank. »Odločevalci bi se morali zavedati, da je ključ uspešnih politik v povečevanju nacionalnega bogastva, nikakor pa ne samo v njegovi prerazporeditvi. Danes smo tu, da iščemo odgovore, da postavljamo strategijo bodočega razvoja Slovenije, ki je ključna za nas vse Slovence,« je izpostavila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

Visoki davki, nizka konkurenčnost: kam pelje slovenska politika?

Gospodarstvo opozarja na vse večji davčni primež in zahteva razbremenitev, zlasti na področju obdavčitve dela. Brez razbremenitve dela – predvsem inženirskega in visoko strokovnega kadra – bo težko dosegati cilje večje produktivnosti in rasti dodane vrednosti, saj Slovenija za te strokovnjake z davčnega vidika postaja vse manj privlačna. Hkrati gospodarstvo poudarja, da razbremenitev dela ne sme pomeniti novih obremenitev drugje, na primer z dodatno obdavčitvijo nepremičnin, ki so že obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Da Slovenija ne sodi med najuspešnejše evropske države, ni posledica njene velikosti ali pomanjkanja znanja, temveč pomanjkanja politične volje za vzpostavitev ustreznih pogojev. Na lestvici konkurenčnosti IMD so med prvo deseterico številne manjše evropske države, Slovenija pa zaostaja predvsem zaradi ene najvišjih davčnih obremenitev, zlasti za visoko izobražene kadre.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je uvodoma opozoril, da je gospodarska rast v Sloveniji že drugo leto zapored pod pričakovanji. Vlada je sicer sprejela nekatere manjše ukrepe, a ti so premalo ambiciozni in s premajhnimi pozitivnimi učinki na gospodarstvo ali pa so bili z drugimi ukrepi države izničeni, saj smo ob številnih novih obremenitvah v zadnjih letih za konec leta prejeli še obvezni zimski regres in nerazumen predlog povišanja minimalne plače. Že desetletje ostajajo ključni problemi tudi toga delovno-pravna zakonodaja, dolgotrajni postopki za dovoljenja, neučinkoviti razpisi za razvoj ter visoke cene energije za energetsko intenzivna podjetja.

Vse večji problem pa postaja polarizacija v slovenskem prostoru – delitev med zaposlene in podjetja ter vse bolj negativen odnos do podjetništva in gospodarstva. Zato Slovenija potrebuje novo, bolj ambiciozno in razvojno usmerjeno gospodarsko politiko. GZS je skupaj s podjetji pripravila program Made in Slovenia 2035, ki jasno pove, kaj gospodarstvo potrebuje za dobro delovanje, tudi zaposlene in državo. Politika mora preseči politične interese lastnega političnega mandata in skupaj z gospodarstvom oblikovati takšno gospodarsko politiko, ki v ospredje postavlja potrebne pogoje za ustvarjanje čim višje dodane vrednosti. »Socialna država – država blaginje ne nastane s političnimi ideološkimi manifesti ali zahtevami. Lahko je le rezultat uspešnega gospodarstva z visoko produktivnostjo in dodano vrednostjo,« je poudaril Šimonka.

Predstavnica interesne skupine podjetij z notranjim lastništvom Sonja Šmuc je izpostavila, da se Slovenija po davčni obremenitvi uvršča med najslabše ocenjene države na tej lestvici – na 57. mesto med 69 državami. Zlasti visoka obdavčitev visoko izobraženih kadrov zmanjšuje našo privlačnost in spodbuja odliv domačih ter tujih talentov. Razvoj dodatno zavira nerazvit kapitalski trg, ki omejuje dostop podjetij do kapitala in ljudem onemogoča dolgoročno finančno varnost. Brez davčnih reform, sistemskega spodbujanja zagonskih podjetij ter krepitve drugega pokojninskega stebra Slovenija ne bo dosegla držav z najvišjo stopnjo konkurenčnosti in družbene blaginje. Med ključnimi zahtevami gospodarstva je tudi davčna predvidljivost. Na tem področju je država odpovedala – nujno so potrebni ukrepi in spremembe, ki bodo stabilni in se več let ne bodo spreminjali, saj brez predvidljivega davčnega okolja ni mogoče dolgoročno načrtovati razvoja in investicij.

Na resnost razmer je opozoril tudi davčni strokovnjak Ivan Simič, predsednik Davčno svetovalne zbornice Slovenije: »Na davčnem področju se Slovenija sooča z resnimi izzivi. Konec leta 2022 je bila odpravljena ugodnejša davčna zakonodaja prejšnje vlade, sprejete spremembe pa so povečale davčno obremenitev davčnih zavezancev,« je spomnil in dodal, da je ob tem dodatno zaskrbljujoče ravnanje vodstva finančne uprave, ki je izrazilo stališče, da sodbe Vrhovnega sodišča ne namerava spoštovati – čeprav se s takšnim pristopom ne strinjajo vsi finančni inšpektorji. »V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko so davčni zavezanci pod grožnjo davčnega pregleda pozvani k podpisovanju izjav brez jasne zakonske podlage,« je povedal in ocenil, da takšne razmere ustvarjajo resno pravno negotovost in imajo tudi širše posledice, saj del zavezancev že zapušča Slovenijo. »V Davčno svetovalni zbornici Slovenije si zato prizadevamo za predvidljivo in stabilno davčno zakonodajo, ki bo temeljila na spoštovanju davkoplačevalcev, pravni varnosti, zaupanju v pravno državo ter enakosti pred zakonom,« je pojasnil.

Vir: GZS (Tadej Kreft)

Demografska slika in zdravje ključna izziva blaginje v Sloveniji

»Slovenija se sooča z neugodno demografsko sliko, pri tem so demografski trendi čista matematika in ne ideološko vprašanje. Slovenija ima vse manj delovno aktivnega prebivalstva, število rojstev se zadnja leta še znižuje, razmerje med delovno aktivnimi in odvisnimi od vplačil v javne blagajne se slabša, hkrati pa se zaradi staranja prebivalstva povečuje potreba po zdravstvenih storitvah in storitvah dolgotrajne oskrbe,« je izpostavila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Opozorila je, da ima negativna demografija neposredne posledice za vzdržnost zdravstvenega sistema, pokojnin in javnih financ, pa tudi za konkurenčnost gospodarstva. V družbi po njenih besedah potrebujemo konstantno prilagajanje in ukrepe, ki bodo omilili negativne posledice demografskih gibanj. Ključno je zagotavljanje okolja, ki bo privabljalo nove talente v državo, prav tako pa spodbujalo pogoje za kakovostno življenje in ustvarjanje v Sloveniji.

Izjemno pomembno družbeno in gospodarsko vprašanje ostaja zdravstvo, za katerega javni izdatki rastejo hitreje od BDP, kljub temu pa se rezultati v smislu boljše dostopnosti ne poznajo v tolikšni meri. Za družbo blaginje ter konkurenčno in uspešno gospodarstvo potrebujemo delujoč zdravstveni sistem, ki bo v ospredje postavil potrebe pacientov in večjo dostopnost ter čim manj populističnih delitev stroke in javnosti. V tej luči moramo odločno razreševati problematiko absentizma zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kjer smo med prvimi v Evropski uniji.

»Absentizem je trenutno v Sloveniji na najvišji ravni – zgodovinsko in v evropskem kontekstu. S to ključno temo se moramo soočiti, preprečevati zlorabe, poenostaviti postopke in pomagati podjetjem pri spopadanju s stroški,« je dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Pojasnil je, da k temu prispeva tudi staranje prebivalstva – imamo demografske izzive, zaradi katerih potrebujemo nove ljudi, če želimo zagotavljati vzdržnost pokojninskega sistema in drugih sistemov. »Zakonodajne ovire zaposlovanja tujcev zmanjšujejo našo mednarodno konkurenčnost. Želimo si, da z novo vlado, v socialnem dialogu, ne monologu, naslovimo ključne izzive našega poslovnega okolja,« je poudaril.

Vir: GZS (Tadej Kreft)

Razvita infrastruktura – ključen pogoj za konkurenčnost gospodarstva

Infrastruktura, zlasti prometna in energetska, je ključen pogoj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Na obeh področjih ima država ključno vlogo. Na indeksu učinkovite logistike se Slovenija nahaja na 43. mestu (za primerjavo, EU-27 je 27.). Gospodarstvo na področju prometa opozarja, da avtocestno omrežje ne sledi rasti osebnega in tovornega prometa in se zato sooča s stalnimi zastoji. Hkrati brez sodobne potniške železnice in integriranega javnega prometa ni pričakovati razbremenitve cest.

Problem je tudi vse večja uvozna odvisnost na področju električne energije. Brez konkurenčnih cen energije, na kar podjetja, predvsem energetsko intenzivna, opozarjajo že leta, se bo proizvodnja v teh sektorjih v Sloveniji znižala. Neodločnost pri načrtovanju in gradnji JEK 2, hidroelektrarnah in posodabljanju energetskega omrežja pomeni več uvoza, izgubljeno domačo energijo in zaviranje energetskega prehoda. Slovenija pri infrastrukturnih projektih zaostaja predvsem zaradi predolgih in zapletenih postopkov umeščanja v prostor, kar povečuje stroške ter zmanjšuje izkoriščenost evropskih sredstev. Velik problem infrastrukture je tudi pasivnost države.

Manjka dolgoročna vizija razvoja strateške infrastrukture, ki bi zagotavljala prometno učinkovitost, energetsko varnost in bi podpirala zeleni prehod. »Sektor se sooča s trojno krizo – s pomanjkanjem kadrov, počasnejšem uvajanjem digitalnih orodij ter šibko povezavo med javnimi naročniki in inovacijami. Javna naročila pogosto kaznujejo inovativnost, namesto da bi jo spodbujala – še vedno prevladuje kriterij najnižje cene,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

V panelu o infrastrukturi so posebno pozornost namenili vprašanju podpore zavezujočemu infrastrukturnemu načrtu države, ki bi veljal ne glede na menjave vlad in ključnim prioritetam v njem. Razpravljali so tudi o pripravljenosti po spremembi javnega naročanja na način, da bi digitalna orodja ter inovativne rešitve postale standard pri javnih investicijah.

»Slovenija nima prometne krize – ima prometni infrastrukturni zaostanek. Slovenija nima preveč energetskih projektov – ima premalo odločitev,« je bila kritična Vesna Nahtigal. Izpostavila je, da gospodarstvo pričakuje povečanje samooskrbe s stabilnimi in zadostnimi viri električne energije v pasu, konkurenčne cene energije, pohitritev in poenostavitev gradbenih in okoljevarstvenih postopkov ter okrepitev strateških infrastrukturnih projektov. »Slovenija ne potrebuje več analiz, ampak več odločitev in hitrejše, enostavnejše postopke. Prometna in energetska infrastruktura nista strošek – sta temelj konkurenčnosti, energetske varnosti in zelenega prehoda,« je bila jasna generalna direktorica GZS.

Kmetijstva in prehranske varnosti ni mogoče obravnavati ločeno od splošne varnosti države

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je z vidika razvoja opozoril na strateški pomen prehranske varnosti in kmetijstva ter na resne strukturne težave, ki ogrožajo dolgoročno samooskrbo Slovenije, pri čemer je izpostavil dolge, drage in zapletene upravne postopke za nujno kmetijsko infrastrukturo. »Slovenija je pri več ključnih kmetijskih sektorjih daleč pod mejo samooskrbe – pri sadju, zelenjavi in prašičereji, nevarno pa se temu približujejo tudi govedorejski, mlekarni in vinarski sektor. Slovenski prehranski izdelki izginjajo s trgovskih polic na račun uvoza in trgovskih blagovnih znamk,« je opozoril.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je povedal, da je slovensko kmetijstvo bistveno drugačno od evropskega. Kmetije so manjše, zemljišča manjša. Zato je slovensko kmetijstvo bistveno bolj občutljivo na vsakršne spremembe in lahko nanj negativno vplivajo. »Tudi na tem področju je prišlo do izrazitih ideoloških sprememb zakonodaje brez uskladitve z deležniki na tem področju,« je opozoril in poudaril, da to zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva in ga postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi državami