Premier Robert Golob. Foto: BoBo
“Prepričani smo, da je za državo, kot je naša, prav mednarodna ureditev najboljša mogoča zaščita naših nacionalnih interesov in tudi zagotovitev za to, da lahko živimo v miru. Iz tega razloga v tem trenutku ocenjujemo, da še ni nastopil čas, da bi se pridružili povabilu za delo v Odboru za mir ameriškega predsednika,” je na novinarski konferenci uvodoma dejal Robert Golob.
Ob tem je dejal, da je vsaka pobuda, ki lahko umiri razmere na Bližnjem vzhodu, pohvale vredna, vendar pa “to povabilo po mnenju pravnih služb nevarno posega na področje širše mednarodne ureditve, in ne samo pomiritve v Gazi”, je poudaril.
Napovedal je tudi, da bo vlada v februarju razpravljala o pridružitvi tožbi, ki jo je Južna Afrika proti Izraelu leta 2023 vložila na Meddržavno sodišče v Haagu zaradi domnevnega kršenja konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanja genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.
Povedal je še, da se jutri v Davosu ne bo udeležil napovedanega srečanja, temveč “bomo zvečer v Bruslju iskali enotnost in odločnost vseh evropskih držav, da damo odgovor, ki bo enovit, skupen in v katerem bo, verjamem, na prvem mestu pravica do ozemeljske celovitosti, suverenosti in nedotakljivosti meja. S tem nimamo v mislih samo Grenlandije, ampak širše področje mednarodnih odnosov. Če želimo, da bo mednarodna skupnost spet nekoč živela v miru, je to edina mogoča pot naprej,” je prepričan premier.
Poudaril je, da je slovenska politika glede tega vprašanja poenotena. “Verjamem, da bodo tudi s tem enotnim stališčem imeli samo še večjo težo v mednarodni skupnosti,” je sklenil premier.
Golob je pojasnil še, da bi Slovenija morebiti sprejela sodelovanje znotraj mandata, ki bi urejal povojno obnovo Gaze in Zahodnega brega. “V tem kontekstu bi Slovenija seveda sodelovanje sprejela,” je dejal.
“Če kdo, potem Slovenci vemo, da svoboda nikoli ni na prodaj, in to je tisto načelo, ki mu moramo slediti ne samo mi, ampak celotna Evropa v prihodnjih dneh in tednih,” je dejal Golob. Napovedal je, da bo šel s tem sporočilom v Bruselj.
“Evropa se mora postaviti odločno in jasno, zagovarjati svoje interese in biti pri tem tudi enotna,” je poudaril.
“Grenlandija pripada Grenlandcem”
Da gre za obrambo osnovnega načela ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, Slovenija po besedah Goloba sporoča tudi z napotitvijo dveh vojaških častnikov na Grenlandijo. “Za Slovenijo ne more biti druge poti, kot da podpira suverenost in ozemeljsko celovitost,” je poudaril in ponovil stališče, da Grenlandija pripada Grenlandcem.
Premier je pojasnil, da bo misija na Grenlandiji opazovalne narave. Izrazil je še prepričanje, da bo na območju Grenlandije še kar nekaj vojaških vaj z namenom dokazovanja zmožnosti obrambe tega območja pred komer koli, “ki bi se tam pojavil z napačnimi nameni in po napačni poti”.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Foto: Matija Sušnik/DZ
Fajon: Na ravni EU-ja se izrisuje potreba, da se pogovorimo o tem, kakšen bo ta mandat
“Pravno pregledujemo vabilo skupaj tudi na ravni Evropske unije. Pogovarjamo se z državami, ki so vabljene, in v tem trenutku ne zapiramo vrat. Nismo pa kot takemu vabilu, ki je danes na mizi, naklonjeni,” je v odgovoru na poslanska vprašanja o morebitni pridružitvi Slovenije Odboru za mir pred tem dejala Fajon.
Kot je pojasnila, obstaja vrsta pravnih in političnih dilem, ki jih trenutno obravnavajo. Med drugim je poudarila, da mandat odbora ne omenja Gaze, da gre prek tega, kar je bilo dogovorjeno, in da je v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta ZN-a o Gazi.
“Na ravni EU-ja se izrisuje potreba, da se pogovorimo o tem, kakšen bo ta mandat,” je nadaljevala in dodala, da skupnega stališče EU-ja do Odbora za mir v tem trenutku ni.
Prav tako je Fajon dejala, da se marsikateri kritiki strinjajo, da bi lahko pri odboru šlo za rušenje ZN-a z vzpostavljanjem paralelne organizacije, kjer bo imel Trump zadnjo besedo o tem, kdo bo sedel v njej, kdo bo odšel ven in kdo bo prispeval zadnji, odločilni glas.
Ponovila je, da Slovenija ostaja zavezana miru v Gazi, da je podpirala mirovna prizadevanja ZDA in da si prizadeva, da bi se premirje v enklavi obdržalo. Hkrati je opozorila, da je Gaza vsak dan prizorišče novih napadov in grozljivih humanitarnih razmer.
Katere države so povabilo sprejele in katere zavrnile?
Savdska Arabija, Kosovo, Turčija, Egipt, Jordanija, Indonezija, Pakistan so sprejeli poziv k pridružitvi Odboru za mir.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tudi sprejel vabilo v Odbor za mir, je sporočil Netanjahujev urad.
Sodelovanje je zavrnila Norveška, Francija pa je tudi nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.
Papež preučuje vabilo
Med povabljenimi državami je tudi Vatikan, je sporočil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.
“Trump različne države poziva k sodelovanju. Mislim, da sem prebral, da tudi Italija razmišlja o tem, ali naj se pridruži ali ne,” je dejal Parolin. Pojasnil je, da papež Leon XIV. trenutno še preučuje, kaj bodo storili, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Milijarda za trajno članstvo
Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, a glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjen samo nadzoru razvoja in obnove povojne palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Člani odbora pa bodo morali plačati milijardo dolarjev, če bodo hoteli v njem ostati trajno.
Washington je k članstvu v odboru, ki bi mu predsedoval Trump, povabil mnogo voditeljev. Številni odločitve o pridružitvi odboru še niso sprejeli in jo preučujejo.
Oglas