Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem digitalnem pregledu ugotavlja, da je Slovenija v zadnjih letih pri digitalni preobrazbi javnega sektorja naredila opazen in, kar je ključno, sistemski premik. Ne gre več za niz nepovezanih projektov, temveč za postopno oblikovanje upravljavskega okvira, ki ima politično podporo, institucionalno sidro in jasnejše cilje.
Posebej izpostavljena je ustanovitev Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je po oceni OECD pomembno prispevala k večji koordinaciji in strateškemu vodenju. Digitalizacija ni več razumljena kot tehnična podpora posameznim resorjem, temveč kot vzporedna politika, ki vpliva na delovanje celotne države. V primerjavi s priporočili iz leta 2021 je to ena ključnih sprememb in ena redkih, ki jo OECD izrecno označuje kot uspešno.
Poročilo ostaja zadržano pri končnih ocenah
Napredek je viden, vendar ne zaključen. Ena osrednjih šibkih točk ostaja merjenje dejanskih učinkov digitalne preobrazbe. Slovenija sicer izvaja projekte, vendar še vedno premalo sistematično spremlja, ali ti res zmanjšujejo administrativna bremena, izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo učinkovitost javne porabe. Digitalizacija brez merljivih učinkov namreč hitro zdrsne v samo sebi namenjeno modernizacijo.
Podobno velja za področje digitalnih naložb. OECD ugotavlja, da ima Slovenija postavljene osnovne mehanizme za načrtovanje in izvajanje digitalnih projektov, a opozarja na pomanjkanje dolgoročne usklajenosti pri financiranju in prioritetah. Priložnost vidi v bolj strateškem povezovanju proračunskih sredstev, jasnejšem določanju prioritet ter v tesnejšem sodelovanju z ekosistemom GovTech, kjer bi lahko država hitreje testirala in uvajala inovativne rešitve.
Slika digitalne infrastrukture je bolj spodbudna
Kibernetska varnost in digitalna identiteta predstavljata relativno trdne temelje, a OECD opozarja, da bo naslednja faza zahtevala nadgradnjo skupnih digitalnih gradnikov, od državnega oblaka do večje uporabe odprtokodnih rešitev. To ni več vprašanje tehnologije, temveč upravljanja in zaupanja.
Upravljanje podatkov ostaja eno ključnih razvojnih vozlišč. Razširjena uporaba sistema Pladenj in večji vpogled posameznikov v lastne podatke sta korak naprej, vendar OECD opozarja na razpršenost odgovornosti med institucijami. Brez jasnega lastništva podatkov in aktivnejše uporabe odprtih podatkov bo težko izkoristiti njihov potencial za boljše javne storitve in boljše oblikovanje politik.
Pri umetni inteligenci OECD prepoznava pozitivno dinamiko, zlasti v zadnjem letu, a poudarja, da bo ključno zagotoviti pregledno upravljanje, jasna pravila in krepitev znanj. Brez tega bo uporaba UI v javnem sektorju ostala omejena na pilotske projekte.
Digitalni pregled tako Sloveniji nastavlja realno ogledalo. Napredek je nesporen, a resni izzivi se šele začenjajo. Digitalna preobrazba namreč ni projekt s končnim rokom, temveč trajen proces upravljanja sprememb.