V živo – TV Slovenija 3
Seja DZ-ja se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrom, ki so bili ob začetku seje prejšnji ponedeljek odsotni.
Predsednik NSi-ja Jernej Vrtovec je premierju Robertu Golobu zastavil vprašanje v zvezi s kaosom v poslovnem okolju, ki ga je po mnenju Vrtovca povzročilo “eksperimentiranje levega populizma”.
Vrtovec je premierju Golobu očital, da je njegova vlada štiri leta “tolkla po podjetnikih, obrtnikih, espejih, po tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost.” Ob tem je poudaril, da posledično od leta 2021 “5000 podjetij na leto več opusti svojo dejavnost, kar kaže na to, da je vlada v tem obdobju z davki, prispevki in birokracijo ustvarila kaos v poslovnem okolju in da ni več nobenega zaupanja v vlado.” Posledica tovrstne politike pa je selitev podjetij v sosednjo Hrvaško, kjer je bolj ugodno davčno okolje.
Premier Golob je poslancu NSi-ja pojasnil, da se zelo dobro zaveda pomena gospodarstva za celotno družbo, “ampak hkrati je Slovenija socialna država.” “Niti evro prispevkov, ki se jih pobere, ne gre nikamor drugam kot krepitev socialne kohezivnosti naše družbe in v splošno blaginjo,” je pojasnil Golob in dodal, da je gospodarstvo v Sloveniji je stabilno in močno, “ne glede na to kaj govori opozicija že štiri leta.”
“O tem govorijo mednarodne statistike. Statistike ne ocene in obeti za Slovenijo so stabilni in močni in boljši kot za večino in kot za povprečje Evropske unije. Nič od tega ni slučajno. Vse to pride na podlagi skrbne in načrtovane politike. Ni slučajno, da vse mednarodne agencije, vse mednarodne agencije Sloveniji izboljšujejo obete glede našega finančnega stanja. Če bi bilo v gospodarstvu res tako, kot opisuje opozicija, verjemite, da bi ravno mednarodne agencije, ki skrbno spremljajo našo sliko, gospodarsko to že zdavnaj opazile in to tudi upoštevale,” je med drugim navedel Golob.
Razgradnja institucij pravne države
Nepovezano poslanko iz vrst Demokratov Eva Irgl je zanimalo, kaj je premier Golob v tem mandatu naredil za krepitev zaupanja v institucije pravne države. Predvsem so jo zanimale rešitve in ukrepi na področju KPK-ja in računskega sodišča.
“Od prvega dne je bila delujoča pravna država temelj našega delovanja in kaj to pomeni, je pa očitno nekaj, kar moramo vsakič znova ponavljati. Delujoča pravna država se začne pri dveh točkah in se nanaša na vse institucije pravne države. Nanaša se na sodstvo, na tožilstvo, nanaša se tudi na neodvisne institucije, ki jih je v tej državi kar nekaj in ne samo KPK in računsko sodišče, ampak tudi Varuh človekovih pravic, informacijska pooblaščenka… Dve točki, ki smo jih naredili, sta, da smo najprej sprostili in potrdili kadrovsko popolnitev tožilskih in sodniških vrst. Druga zadeva, ki smo se jo lotili, ki velja za vse inštitucije in smo jo uredili dokončno s plačno reformo, je pa finančna okrepitev sistema teh istih ljudi,” je Irgl odgovoril Golob in ob tem poudaril, da je ravno KPK imel najvišje povišanje plače.
“Moj odgovor na vaše vprašanje je zelo enostaven. Krepimo jih na vseh področjih. Ta vlada je sprejela tudi strategijo na področju delovanja preprečevanja korupcije in se je tudi drži. Ampak, najpomembnejše pri vsem skupaj pa je, da v pravno državo moramo verjeti in ko bomo vsi v njo verjeli verjemite, da bo tudi delovala,” je dodal Golob.
Poslanec SDS-a Žan Mahnič je Golobu zastavil vprašanje v zvezi z ukrepi in financiranjem nezakonitih migracij. vodja poslanske skupine SD-ja Meira Hot pa o pospešenem črpanju evropskih kohezijskih sredstev.
Poslance čaka tudi glasovanje o več zakonskih predlogih, med drugim o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij ter o Slovenski tiskovni agenciji. Glasovali bodo tudi o novelah zakonov o zdravniški službi in o urejanju trga dela.
Reševanje kadrovskega rebusa
Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar se danes torej obeta razrešitev kadrovskega rebusa, v katerem bodo poslanci po pričakovanjih po dobrem letu dni zbrali potrebno večino za izvolitev guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.
Kandidat za guvernerja je Primož Dolenc, ki to funkcijo kot namestnik sicer opravlja že od 8. januarja lani. Za njegovo izvolitev je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, podporo so mu napovedali v koaliciji.
Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic je Simona Drenik Bavdek, ki za izvolitev potrebuje 60 poslanskih glasov. Podporo so ji napovedali v koaliciji, na seji mandatno-volilne komisije DZ-ja pa so jo podprli tudi v NSi-ju. Če bodo tako ravnali tudi danes, se ji obeta izvolitev na to funkcijo.
Poslanci bodo na tajnem glasovanju odločali tudi o kandidatih za ustavne sodnike, ki za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Predsednica republike je za ustavne sodnike sprva predlagala Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal. Predlog za imenovanje slednje je nato zaradi nezadostne podpore umaknila, namesto nje pa za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca.
Keršmancu so po predstavitvi v poslanskih skupinah v SD-ju in Levici podporo odrekli. Predsednica je zato v petek predlog za njegovo imenovanje umaknila in za ustavno sodnico ponovno predlagala Barbaro Kresal. Kandidatka je podporo SD-ja in Levice uživala od začetka, v petek pa so tudi v Svobodi ugotovili, da kandidatka uživa njihovo podporo.
Sejo lahko spremljate od 10. ure na 3. programu Televizije Slovenija. Foto: BoBo/Borut Živulović
Oglas