Slovenski najstniki so pogosti obiskovalci spletnih trgovin – tudi lažnih –, kjer spremljajo ponudbo in iščejo čim bolj ugodne cene. Foto: Shutterstock
Če je bil torek v drugem februarskem tednu – dan varne rabe interneta – v zadnjih letih posvečen umetni inteligenci, spletnemu nasilju in pornografiji, so na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si letos v ospredje postavili pasti spletnega potrošništva.
“Če kdor koli v poljubni brskalnik vpiše ‘Air Jordan Slovenija’, bo med prvimi zadetki naletel na lažno spletno trgovino,“
je zagotovila Jasmina Mešić s SI-CERT-a.
Po zadnjih dostopnih podatkih statističnega urada je namreč vsaj en spletni nakup od aprila 2024 do marca 2025 opravilo 88 odstotkov mladih, starih med 16 in 24 let, s posledicami varnostnega dogodka, denimo spletne prevare ali zlorabe osebnih podatkov, pa se je morala v istem obdobju spopasti slaba desetina mladih. Mladi so torej pomembni potrošniki in so za oglaševalce, trgovce in tudi prevarante privlačni. Še več – načrtno so targetirani.
Športni copati po izjemno nizkih cenah na voljo v vseh najbolj priljubljenih modelih
“Če kdor koli v poljubni brskalnik vpiše ‘Air Jordan Slovenija’, bo med prvimi zadetki naletel na lažno spletno trgovino,“ je zagotovila strokovnjakinja Jasmina Mešić z omenjenega centra (SI-CERT), kjer lahko vsakdo anonimno prijavi incident na spletu. Kar koli mladi iščejo na spletu, da bi kupili, ker je v tistem hipu priljubljeno, bodo zagotovo lahko našli tudi na lažni spletni strani. Pri tem v zadnjem času izstopajo športni copati priznanih blagovnih znamk, v preteklosti pa so bili v ospredju predvsem električni skiroji, sončna očala in športna oblačila.
Športni copati priljubljenih blagovnih znamk mlade privabljajo na lažne spletne strani. Foto: Shutterstock
Lažne spletne strani goljufi preprosto prilagajajo povpraševanju na trgu, podobo spletne trgovine pa selijo z ene domene na drugo. Pri tem na spletni strani ne navajajo osnovnih in kontaktnih podatkov o podjetju, ponujajo dostavo praktično na vse konce sveta, izdelki, denimo športni copati, pa so po smešnih cenah vedno na zalogi v vseh modelih in barvah. “Prevaranti zakupujejo spletne domene, pri katerih je videti, da gre za neka slovenska podjetja ali za slovenske podružnice večjih podjetij. A domeno lahko zakupi vsakdo. Na vsakih nekaj mesecev preprosto zamenjajo ime domene in se selijo na neko drugo, vedno pa je vključena tudi ‘Slovenija’ ali ‘Ljubljana’. Gre za izjemno uspešen trik,” je pojasnila Jasmina Mešić.
“Pred kakšnim mesecem so bila aktualna mlada dekleta, ki so se pojavljala v kopici sponzoriranih videoposnetkov na družbenih omrežjih. Piramidna shema v celoti. Prodajale so svoje tečaje, za katerega si plačal veliko denarja, potem so te povabile v neko zaprto skupino, kjer naj bi vsi trgovali s kriptovalutami. To vse je prevara. Problem je tudi, da ta dekleta niso le del te sheme, ampak so žrtve te iste prevare, ker tudi one od tega niso nič zaslužile.”
Jasmina Mešić
Pred spletnim nakupom lahko domeno sicer preprosto preveri vsak. Na spletno mesto za preverjanje domen lahko vnesemo poljubno URL-povezavo katere koli spletne trgovine. Če je domena stara le nekaj mesecev, redkeje leto ali več, in je registrirana na Kitajskem, gre v veliki večini za past spletnih goljufov. Ti bodo v prihodnje lahko zlorabili bančno kartico, ki je bila uporabljena pri nakupu, ali pa na potrošnikov dom ne bodo poslali želenega izdelka oziroma bo šlo za ponaredek. Pri tem Jasmina Mešić dodaja, da ljudje sicer nimamo zadržkov pri nakupovanju ponaredkov, nekateri jih aktivno iščejo in z lahkoto najdejo, kar je problematično z okoljskega in varnostnega vidika.
Lani za 22 milijonov evrov škode z investicijskimi prevarami
Mladi pa niso izpostavljeni le lažnim spletnim trgovinam, temveč tudi prikritemu oglaševanju. “Številni vplivneži, ki imajo za občinstvo najstnike, aktivno oglašujejo številne izdelke. Dodatna težava je, da gre pogosto za prikrito oglaševanje, ko vplivnež ne razkrije, da gre za plačno promocijo, ali pa navaja, da izdelek sam uporablja in da je z njim zadovoljen. V resnici pa izdelka sploh ne uporablja,” je pojasnil Marko Puschner s Safe.si.
Čedalje več pa je tudi primerov investicijskih prevar. “Pred kakšnim mesecem so bila aktualna mlada dekleta, ki so se pojavljala v kopici sponzoriranih videoposnetkov na družbenih omrežjih. Piramidna shema v celoti. Prodajale so svoje tečaje, za katerega si plačal veliko denarja, potem so te povabile v neko zaprto skupino, kjer naj bi vsi trgovali s kriptovalutami. To vse je prevara. Problem je tudi, da ta dekleta niso le del te sheme, ampak so žrtve te iste prevare, ker tudi one od tega niso nič zaslužile,” je najnovejši primer prevare s kriptovalutami na družbenih omrežjih opisala Mešić.
Pri piramidni shemi je vsakdo, ki je vključen vanjo, žrtev prevare. Foto: Shutterstock
Lani je bilo v Sloveniji po podatkih policije zaradi tovrstnih goljufij za 22 milijonov evrov škode. Gre le za prijavljene primere, še veliko pa jih oškodovanci niso prijavili. Žrtve namreč po pojasnilih sogovornice tovrstne finančne škode ne razumejo vedno kot prevaro temveč kot neuspelo investicijo v ponujeno poslovno priložnost. V resnici ne gre za posel in v ozadju ni nobenega registriranega podjetja, vse – tudi popolno življenje brez šole, z luksuznimi avtomobili, večtedenskimi potovanji in blagovnimi znamkami vse naokoli – je izmišljeno v korist mrežnega marketinga in organiziranega kriminala.
Na drugi strani telefona si lahko nekdo vse izmisli
Da mladi in tudi vsi ostali verjamejo prikritemu oglaševanju na družbenih omrežjih in popolnem življenju zaradi enostavnega in hitrega zaslužka, je predvsem posledica primanjkljaja kritičnega razmišljanja. Mladi s spremljanjem naglega tehnološkega razvoja nimajo težav – vsi mladi v Sloveniji imajo vsaj zelo skromne digitalne veščine, tretjina pa zelo dobre, kažejo statistični podatki.
“Mladi res hitro in z lahkoto sledijo tehnološkim spremembam, vendar pa to nikakor ne pomeni, da iz tehničnega vidika razumejo delovanje platform, kaj šele, da bi se zavedali tveganj in pasti, ki nanje prežijo na spletu. Vsega tega se morajo naučiti. Zelo pomembno je kritično mišljenje, ki ga v najstniških letih šele razvijajo. Najstniki se pomena denarja že zavedajo, prav tako popustov in znižanj, so pa še v fazi razvoja samokontrole,” je povedal Puschner.
Lahkotnost spletnega nakupovanja je neznosna, se je izrazila Mešić. Vse je dosegljivo na klik, občutek, koliko stvari v resnici stanejo, se je izgubil, spletno nakupovanje pa je postalo rutina. To je v zadnjih letih postalo uporabniku izrazito prijazno in udobno, zato ima marsikdo s kupovanjem na spletu le lepe izkušnje. Vse to vodi v manj previdnosti in spozabo, da v resnici nikoli ne veš, s kom vstopaš v odnose prek spleta.
Spletno nakupovanje je povsem optimizirano, zelo udobno in preprosto. Foto: Shutterstock
“Mladi se na nas obračajo, ko nasedejo obljubam pri kupovanju vstopnic za priljubljene koncerte v tujini. Prek spleta in prek forumov oziroma v klepetalnicah nekomu zaupajo in mu na drugi konec sveta nakažejo denar brez kakršne koli garancije. Ker si tako močno želijo na ta koncert, da so pripravljeni popolnemu neznancu nakazati denar. Čeprav slišijo veliko zgodb od prijateljev, da pri njih nikoli ni šlo nič narobe, se mi zdi, da vseeno vstopajo v to komunikacijo s preveliko mero zaupanja,” je zaključila Jasmina Mešić.
Oglas