Tožilstvo štirim članom NSi-ja očita zlorabo položaja za dejanja, ki so jih storili kot člani Knovsa. Foto: Državni zbor
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v zadevi Knovs na okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi-ja. Gre za poslance Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca in Jožefa Horvata ter nekdanjega predsednika NSi-ja Mateja Tonina, ki je bil pred izvolitvijo v Evropski parlament prav tako član Knovsa. Obtoženi so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Aktualni predsednik NSi-ja Vrtovec je ob tem dejal, da se je, kot kaže, tudi tožilstvo odločilo vstopiti v volilno kampanjo.
Petrič in Toplak pripravila pravno mnenje za NSi
Ludvik Toplak. Foto: BoBo/Borut Živulović
Stranka NSi je v zvezi s pregonom štirih njenih članov v zadevi Knovs za pravno mnenje zaprosila pravnika Ernesta Petriča in Ludvika Toplaka.
Pravnika v mnenju poudarjata, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb v svojem 33. členu omogoča vsakemu državljanu, da poda pobudo za nadzor v primeru sumov za nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih sredstev. “Nobena določba slovenskega pravnega reda ne določa, da člani ali simpatizerji katere koli politične stranke ne bi smeli podati tovrstne pobude ali da se taka pobuda ne bi smela obravnavati. Prav tako nobena določba ne določa, da člani političnih strank, ki so zastopane v Knovsu, ne smejo dajati tovrstnih pobud,” sta navedla.
Če bi možnost, da se preveri obstoj nezakonite uporabe nadzorovanih ukrepov, odvzeli (opozicijskemu) članu Knovsa ali članom opozicijske politične stranke, bi s tem nasprotovali samemu namenu vzpostavitve in organizacije obstoječega sistema parlamentarnega nadzora, menita. Celo več. “Člani Knovsa so bili namreč dolžni nemudoma ukrepati, ko so bili seznanjeni z možnostjo, da se celo opozicijskim poslancem državnega zbora prisluškuje,” sta prepričana.
Ernest Petrič. Foto: BoBo
Kritična sta tudi do dejstva, da je bil obtožni predlog po nadzoru, opravljenem leta 2023, vložen nekaj dni pred začetkom volilne kampanje, “ko so poslanci politično še posebej ranljivi”. Po njunem mnenju to “dodatno krepi dvom v namen takega postopanja tožilstva”.
“Pregon poslanca, ki je za nadzor v skladu z zakonom in poslovnikom glasoval oziroma ga izvedel, povzroča krnitev opravljanja legitimnega in zakonitega parlamentarnega nadzora z učinkom zastraševanja. Vse to pa prinaša izjemno negativne posledice na delovanje sistema zavor in ravnovesij, delitve oblasti in načela demokratične državne ureditve,” še menita Petrič in Toplak.
Krivic kritičen do delovanja tožilstva
Matevž Krivic. Foto: BoBo
Nekdanji ustavni sodnik in zagovornik izbrisanih Matevž Krivic je v javnem pismu, ki ga je objavilo več medijev, kritično nastopil do delovanja tožilstva. “Odločno obsojam očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene, ki se je zgodilo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije,” je zapisal. Dodal je, da je tožilstvo o tem obvestilo medije, preden so obtoženi na obtožbo lahko reagirali. “Slednje, skupaj s časom, ko se je to zgodilo, je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi,” je sklenil nekdanji ustavni sodnik.
Na vprašanje, ali so položaj zlorabili tudi obtoženi, pa je po njegovem mnenju mnogo bolj zapleteno in mejno vprašanje. “Po mojem mnenju je odgovor na to vprašanje prej ne kot da. A naj bolj kompetentno od mene odgovorijo nanj kazenskopravni strokovnjaki in na koncu, če obtožba ne bo umaknjena, seveda sodišče, toda ne pod pritiskom predvolilnih strasti in emocij,” poziva.
Kakšen bo dejanski učinek dogajanja in koliko volivcev bo od NSi-ja odvrnilo ali pa “kot žrtvi zlorabe morda celo pritegnilo”, sicer ne bo mogoče zanesljivo ugotoviti, zastruplja pa že tako pregreto predvolilno ozračje, meni Krivic.
NSi: Primer je kafkovski in zavožen
NSi meni, da gre za kafkovski proces. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Do ravnanja tožilstva so bili sicer kritični tudi v NSi-ju. Štirje obtoženi, Vrtovec, Tonin, Horvat in Žakelj – pa so januarja, tedaj še kot osumljeni, na tožilstvo poslali dopis, v katerem so med drugim zahtevali končanje predkazenskega postopka.
“Menimo, da ta proces meče izjemno slabo luč na status večstrankarskega sistema in ogroža temelje demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. Uporaba tega procesa za namen političnega obračunavanja tik pred ali kar med volitvami v letu 2026 bo lahko drastično negativno vplivala na položaj pravosodja, saj bodo institucije pravosodja razumljene v javnosti zgolj še kot orodje v rokah politično-kapitalskih elit,” so med drugim zapisali v dopisu.
Ocenili so, da ta postopek “v nobenem pogledu ne koristi položaju pravne države” in da je “v javnosti že zdaj politično in drugače tako obremenjen in nesmiseln, da bi ga bilo treba že zaradi tega ustaviti”.
“Verjetno res nekje obstajajo politične težnje in politični argumenti za nadaljevanje pregona, vendar pa se je potemtakem treba vprašati, kam vsi skupaj gremo, če politični argumenti prevladujejo nad argumenti prava. Primer je že zdaj zavožen do te mere, da ga je mogoče opredeliti zgolj kot montirani/kafkovski proces,” so še zapisali.
Prepričani so tudi, da podatek, da se določenemu posamezniku ne prisluškuje, ne more biti tajen, ker ne varuje ničesar, kar bi bilo ogroženo z razkritjem takšne informacije.
Vrhovno državno tožilstvo zavrnilo očitke o vključevanju v predvolilno kampanjo
Sedež Vrhovnega državnega tožilstva. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so v današnjem (petek) sporočilu za javnost navedli, da je državno tožilstvo strokovni organ, ki deluje na podlagi zakonov, ustave in strokovnih meril, sprejetih na Državnotožilskem svetu. Odločno so zavrnili “interpretacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v delu javnosti, da se je z vložitvijo obtožnega predloga v določeni konkretni zadevi tožilstvo vključilo v predvolilno kampanjo”.
Pojasnili so, da je tožilstvo v fazi predkazenskega postopka 12. januarja prejelo dopis štirih poslancev s statusom osumljenca, v katerem so tožilstvo pozvali k pojasnilom in hkrati zahtevali končanje predkazenskega postopka. “Dopis so naslovili na Specializirano državno tožilstvo, ki zadevo obravnava, v vednost je bil posredovan tudi generalni državni tožilki in predsednici Sodnega sveta. Slednje je izjemno nenavadno, saj se pristojnosti Sodnega sveta, ki so določene v ustavi in zakonu, ne nanašajo na predkazenske postopke oziroma odprte postopke, ki se vodijo pred tožilstvom,” so pojasnili. Kot so dodali, je naknadno 12. in 13. februarja eden od osumljenih poslancev na državno tožilko, ki obravnava konkretno zadevo, naslovil ponovno pisno zahtevo za ustavitev kazenskega postopka.
Poudarili so, da iz ustaljene prakse ustavnega sodišča izhaja, da morajo državni tožilci pri svojem delu uživati t. i. funkcionalno samostojnost, v razmerju do zakonodajne in sodne veje oblasti pa so neodvisni. Zagotovljeno jim mora biti, da v konkretnih kazenskih postopkih sprejemajo odločitve le na podlagi ustave in zakonov, so pojasnili.
“Vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih je v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev in z načelom delitve oblasti. Politični vplivi in pritiski bi po ustaljenem pravnem mnenju ustavnega sodišča ohromili spoštovanje pravne države in varovanje človekovih pravic, prizadenejo pa lahko tudi neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje,” so navedli.
Ob tem so opozorili še na stališče ustavnega sodišča, po katerem sta neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev še posebej pomembni v primerih sumov kaznivih dejanj, v katere bi lahko bili vpleteni nosilci državne oblasti ali druge družbene moči, še zlasti, ko gre za korupcijska kazniva dejanja in druge oblike zlorabe oblasti ali položaja. V teh primerih je namreč verjetnost nedovoljenih vplivov in pritiskov na državnega tožilca, da pregona ne začne ali da ga opusti, še posebej visoka, so pojasnili.
Vrhovno državno tožilstvo: Dopisi nedopustno posegajo v samostojnost
Zato morajo biti po njihovih navedbah v pravnem redu zagotovljene ustrezne varovalke, ki državnim tožilcem omogočajo, da tudi takšna kazniva dejanja preganjajo brez bojazni, da bodo zaradi tega deležni povračilnih ukrepov. Tako mora državno tožilstvo v konkretnih kazenskih postopkih ohraniti samostojnost in neodvisnost tudi v razmerju do organov izvršilne, sodne in zakonodajne oblasti, kar še posebej velja tudi za primere, v katerih so ti organi osumljenci v kazenskih postopkih, so dodali.
“S pošiljanjem dopisov državnemu tožilstvu, drugim državnim organom in mednarodnim subjektom ter vsakodnevnimi medijskimi izjavami, v katerih nosilci oblasti državnemu tožilstvu očitajo politično motivirano delovanje, se nedopustno posega v ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost pristojnega državnega tožilca, kot to določa 135. člen ustave in se na ta način izvajata nedovoljen vpliv in pritisk glede vodenja konkretnega (pred)kazenskega postopka v konkretni kazenski zadevi,” so prepričani.
Zaradi zagotavljanja spoštovanja načel pravne države, delitve oblasti, funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev ter navsezadnje zaupanja javnosti v strokovno, zakonito, nepristransko in neodvisno delovanje državnega tožilstva poudarjajo, “da ni ‘pravega’ časa za predlog uvedbe kazenskega postopka; je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet”.
“V konkretni zadevi bo o predlogu uvedbe kazenskega postopka odločalo nepristransko in samostojno sodišče. Ker gre za odprto kazensko zadevo v fazi sodnega preizkusa obtožnega predloga, državno tožilstvo konkretne kazenske zadeve ne sme in ne more komentirati,” so še dodali.
Oglas