Kakšna bi bila razdelitev sedežev v parlementu po zadnji anketi? Foto: TV Slovenija
To sta Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca. Na vrhu ni sprememb, se je pa povezovanje obrestovalo Novi Sloveniji, SLS-u in Fokusu Marka Lotriča ter Levici in Vesni.
Stranki SDS bi pripadlo 30 poslanskih sedežev, Gibanje Svoboda pa bi dobilo 23 poslancev. Skupna lista Nove Slovenije, SLS-a in Fokusa bi zasedla 9 poslanskih sedežev. Enako število poslancev bi dosegli Socialni demokrati. Skupni listi Levice in Vesne bi pripadlo 7 poslanskih mandatov. Sledijo Demokrati Anžeta Logarja s šestimi sedeži,štiri poslance pa bi lahko dobila še stranka Resnica.
Desne stranke bi po zadnji anketi zbrale 45 glasov. Foto: TV Slovenija
Kaj to pomeni glede mogočih koalicij?
Če bi bile volitve danes, bi imele stranke desne sredine, torej SDS-a, zveze Nove Slovenije, ljudske stranke in Fokusa Marka Lotriča, skupaj z Demokrati Anžeta Logarja natanko 45 glasov, do parlamentarne večine jim bi torej zmanjkal le en glas.
Foto: TV Slovenija
Stranke, ki sestavljajo zdajšnjo vlado: Svoboda, Socialni demokrati in Levica z Vesno, pa bi dobile skupaj 39 poslanskih sedežev. Do večine v državnem zboru bi jim torej zmanjkalo 7 glasov. Desna sredina torej povečuje prednost, a še vedno kaže, da pot do nove vlade v prihodnjem mandatu ne bo lahka.
Foto: TV Slovenija
Lestvica podpore strankam potrjuje, da se predvolilna kampanja stopnjuje
SDS je na lestvici, ki kaže podporo političnim strankam na prvem mestu in je pridobil odstotno točko. Gibanje Svoboda ima še vedno podporo dobrih 16 odstotkov vprašanih. Nova Slovenija, SLS in Fokus so pridobili skoraj dve odstotni točki v primerjavi z januarsko anketo, ko so še nastopali ločeno. Tudi Socialnim demokratom je podpora zrasla za odstotno točko. Demokrate Anžeta Logarja podpira 5,7 odstotka vprašanih, Levico in Vesno pa 5,4 odstotka. Na parlamentarnem robu pa sta Piratska stranka in Resnica.
Foto: TV Slovenija
Pod parlamentarnim pragom je še vedno Prerod Vladimirja Prebiliča, ki ga je podprlo 2,6 odstotka vprašanih. Sledi mu nacionalna stranka z dobrima dvema odstotkoma podpore. Malenkost so pridobili Zeleni Slovenije in Stranka generacij, Glas upokojencev Pavla Ruparja in Mi, socialisti. Manj kot odstotek vprašanih pa bi podprlo Stranko zaupanje Karla Erjavca in Alternativo za Slovenijo.
Med še neodoločenimi anketiranci jih dobrih 13 odstotkov (še) ne ve, katero stranko bi volili, dobri trije odstotki pa ne bi volili nobene.
Trdno odločenih volivcev, torej tistih, ki vedo, koga bodo volili, je še vedno samo 40 odstotkov vprašanih, še opozarja Janja Božič Marolt. Najmanj odločeni so tako imenovani “pretočni volivci”, ki so na zadnjih volitvah izbrali nove obraze, zdaj pa nove stranke.
Foto: TV Slovenija
Od kod prihajajo volivci Demokratov Anžeta Logarja?
Anketa je pokazala, da kar dobra petina podpornikov Demokratov prihaja iz stranke SDS. Več kot 20 odstotkov jih je prej volilo Novo Slovenijo, več kot 13 odstotkov pa Povežimo Slovenijo. Manj pa je med podporniki Demokratov volivcev levosredinskih strank. Okrog 15 odstotkov jih je pred štirimi leti volilo Gibanje Svoboda, nekaj pa je tudi volivcev Vesne in Socialnih demokratov.
Foto: TV Slovenija
Večina vprašanih urada za deportacijo migrantov ne podpira
Anketirance so vprašali tudi, ali podpirajo predlog za ustanovitev Urada za deportacijo migrantov, kar je v državnem zboru napovedal poslanec Žan Mahnič. Predloga ne podpira skoraj 44 odstotkov vprašanih, podpira pa ga več kot 37 odstotkov. Predloga pa ne pozna ali o njem nima mnenja skoraj 19 odstotkov anketiranih.
Kakšna je ocena dela slovenskih politikov?
Najbolje vprašani ocenjujejo delo predsednice države Nataše Pirc Musar. Sledi ji gospodarski minister in predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han. Dobro ocenjujejo tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Sledi ji evropska komisarka za širitev Marta Kos. Dobro oceno je obdržal tudi predsednik Demokratov Anže Logar.
Čeprav je kampanja že v polnem zamahu, se ocene prvakov političnih strank v zadnjem mesecu niso veliko spremenile. Na šestem mestu je znova ministrica Tanja Fajon pred vladnimi kolegi: Klemnom Boštjančičem, Luko Mescem in Robertom Golobom. Iz opozicije je med njimi le predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec na devetem mestu. Enako oceno kot premier Golob je tokrat dobil predsednik SDS-a Janez Janša. Vladimir Prebilič je tokrat na 13. mestu. V zadnji peterici so predsedniki nekaterih novih in neparlamentarnih strank. Zadnji dve mesti zasedata Zoran Stevanovič in Karl Erjavec.
Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija
Inštitut Mediana je četrto v nizu raziskav javnega mnenja, ki jih pripravlja za RTV Slovenija pred državnozborskimi volitvami 22. marca izvedel v minulem tednu. Anketa je potekala med 9. in 12. februarjem. Prek spleta ali po telefonu so anketirali 755 državljanov.
Oglas