Surs je podal oceno gospodarske rasti za lani. Foto: EPA
K lanski rasti BDP-ja je pozitivno prispevala domača potrošnja, ki je zrasla za 2,6 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 1,7 odstotka, pri čemer so se izdatki gospodinjstev zvišali za 1,7 odstotka, izdatki države pa za 1,6 odstotka, je na novinarski konferenci povedal svetovalec za odnose z javnostmi na statističnem uradu Martin Bajželj.
Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo zvišale za 13,5 odstotka, v stanovanjsko gradnjo pa znižale za 7,5 odstotka. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot predlani, zrasle so le za 0,7 odstotka.
Izvoz se je povečal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 2,1 odstotka. Saldo menjave s tujino je tako gospodarsko rast znižal za 1,3 odstotne točke.
Zaposlenost se je lani zmanjšala za 0,4 odstotka oz. za 4900 ljudi. Največja upada sta bila v predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,4 odstotka).
Po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija lani rasla počasneje kot povprečje evroobmočja in tudi počasneje od povprečja celotnega EU-ja. Foto: EPA
Eurostat: Slovenija zaostaja za povprečjem
Po podatkih, prilagojenih za število delovnih dni, ki se uporabljajo za primerjave v EU-ju, pa je bila gospodarska rast lani nekoliko nižja, to je 0,9-odstotna. Evropski statistični urad Eurostat je najnovejše podatke objavil v petek, ti kažejo, da je slovenska rast v letu 2025 zaostala za povprečjem tako območja z evrom, ki je bilo pri 1,5 odstotka, kot celotnega EU-ja (1,6 odstotka).
Večina domačih in tujih ustanov je Sloveniji za lani napovedovala rast v vrednosti okoli enega odstotka oz. nekoliko pod to ravnjo.
Četrtletni podatki
Tokratna ocena Sursa sicer temelji na četrtletnih podatkih, letna ocena pa bo znana konec avgusta.
Po četrtletnih podatkih je nominalni BDP lani v tekočih cenah (torej brez izločitve učinka sprotne rasti cen) skupno dosegel 70,5 milijarde evrov in s tem prvič v zgodovini presegel 70 milijard evrov. Tudi na prebivalca je nominalni BDP s 33.062 evri najvišje do zdaj.
Samo v zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast na četrtletni ravni 0,4-odstotna, na medletni pa 1,6-odstotna. V zadnjih treh mesecih leta je bila medletna rast slovenskega BDP-ja nekoliko nad povprečjem za evrsko območje in celotni EU. Prvo je bilo pri 1,3 odstotka, drugo pa pri 1,5 odstotka.
Večina domačih in tujih ustanov je Sloveniji za lansko leto napovedovala rast v vrednosti okoli enega odstotka oz. nekoliko pod to ravnjo. Foto: Shutterstock
Rast zasebne potrošnje
V zadnjem četrtletju lanskega leta se je zasebna potrošnja povečala za tri odstotke. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri storitvah. Izdatki za nakupe trajnih proizvodov so se zvišali za 3,6 odstotka, za poltrajne proizvode za 2,9 odstotka in za netrajne proizvode za 0,4 odstotka.
Izdatki države za končno potrošnjo so se povečali za 3,8 odstotka, predvsem zaradi rasti izdatkov za individualne storitve za 6,3 odstotka.
Bruto investicije so se povečale za 13,2 odstotka. Na rast sta pozitivno vplivala povečanje investicij v osnovna sredstva in povečanje zalog.
Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,0 odstotka. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 17,3 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 1,6 odstotka, in sicer po petih četrtletij upadanja, ter v druge zgradbe in objekte za 22,7 odstotka.
Po štirih zaporednih četrtletjih upadanja so se povečale investicije v opremo in stroje, in sicer za 8,3 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 4,9 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 9,5 odstotka.
V četrtem četrtletju lanskega leta sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,5 odstotka. Uvoz se je po Bajžljevih navedbah povečal izraziteje, in sicer za 4,8 odstotka.
Banka Slovenije v Ljubljani. Foto: BoBo
Banka Slovenije: Gospodarska rast je bila najnižja po letu 2020
Rast gospodarske aktivnosti se je lani nadalje upočasnila in bila najnižja po letu 2020, predvsem zaradi krčenja na začetku leta, so v odzivu na objavljeno prvo oceno statističnega urada poudarili v Banki Slovenije. Letos pričakujejo okoli dvoodstotno rast.
Ohlajanje gospodarske rasti v preteklem letu je bilo v veliki meri posledica upada investicij v prvi polovici leta, so v Banki Slovenije navedli v sporočilu za javnost. Ob vztrajno šibki rasti glavnih trgovinskih partneric, nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in povečani negotovosti glede trgovinskih politik so bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v povprečju leta zrasle za 4,1 odstotka, v drugi polovici leta okrepile predvsem investicije države.
“Negotovost v mednarodnem okolju je vplivala tudi na gospodinjstva. To se je odrazilo v gibanju zasebne potrošnje, ki je kljub vztrajanju na razmeroma visokih ravneh kazala precejšnjo nestanovitnost med četrtletji in v povprečju leta zrasla za 1,7 odstotka, kar je opazno počasneje od realnega razpoložljivega dohodka,” so zapisali.
Spodbuda države je igrala pomembno vlogo
V takšnem okolju je lani gospodarsko rast po njihovih besedah pomembno spodbujala država, in sicer z 1,6-odstotno rastjo državne potrošnje in omenjeno pospešitvijo investicijskega cikla, vezanega na volilni cikel in uporabo sredstev EU-ja. To se je najizraziteje pokazalo v močnem okrevanju gradbene dejavnosti v drugem polletju.
Nasprotno so se zahtevne razmere v izvoznem delu gospodarstva zrcalile v letno nižji dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti (za 1,3 odstotka). Struktura gospodarske rasti se je odražala tudi na trgu dela, kjer je zaposlenost v zasebnem sektorju upadla, v sektorju država pa se krepila.
Podatki za lansko zadnje četrtletje kažejo na nadaljnjo, a nekoliko skromnejšo tekočo gospodarsko rast ob še vedno visoki negotovosti v izvozno usmerjenih dejavnostih. Bruto domači proizvod (BDP) se je tekoče povečal za 0,4 odstotka, medletno pa je dosegel dvoodstotno rast. S tem je tekoča rast domače gospodarske dejavnosti malenkost presegla povprečje evrskega območja, ki je bilo pri 0,3 odstotka.
Domače povpraševanje
Rast ob koncu leta je temeljila na domačem povpraševanju. Potrošnja gospodinjstev se je medletno okrepila za tri odstotke, k čemur je po navedbah Banke Slovenije najverjetneje deloma prispevalo tudi izplačilo obvezne božičnice.
Medletno se je okrepila rast državne potrošnje, in sicer na 3,8 odstotka. Prav tako so se okrepile investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju za 12 odstotkov večje kot pred letom dni.
Letos v banki pričakujejo okoli dvoodstotno rast BDP-ja. “Pomemben dejavnik rasti bo ostala aktivnost države, neposredno prek naložb, podprtih s koriščenjem sredstev EU-ja, ter posredno prek višanja izdatkov za plače in spodbujanja zasebne potrošnje. Z zmanjševanjem trgovinske negotovosti pričakujemo tudi nadaljnjo rast zasebnih investicij. Nasprotno bo izvozno povpraševanje še naprej zaostajalo za uvoznim, zato bo prispevek neto menjave s tujino letos ostal negativen,” so napovedali.
Boštjančič: Rast potrjuje učinkovitost ukrepov države
Minister Boštjančič. Foto: BoBo
Minister Klemen Boštjančič je kot posebej spodbuden podatek poudaril to, da je po “na nek način presenetljivem” padcu BDP-ja v prvem lanskem četrtletju ta v vseh nadaljnjih četrtletjih dosegal rast.
Kot je dejal v izjavi za medije pred zasedanjem ministrov držav članic območja z evrom v Bruslju, gospodarska rast potrjuje tudi učinkovitost ukrepov države. “Največ so namreč k njej pripomogle investicije v gradbeništvu, predvsem državne. Drži pa, da na zasebni ravni te še vedno niso tam, kjer bi si želeli,” je povedal.
Po napovedih domačih in mednarodnih institucij naj bi se gospodarska rast v letošnjem in prihodnjem letu še okrepila. Tako naj bi se po napovedih Evropske komisije po rasti BDP-ja Slovenija letos uvrstila na osmo, prihodnje leto pa na četrto mesto med članicami EU-ja, so medtem navedli na ministrstvu. Napovedano krepitev rasti je izpostavil tudi Boštjančič.
Oglas