Slabe tri mesece po sprejetju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) je vlada dobila na mizo prvo preliminarno poročilo z zakonskimi učinki, operativnimi rezultati ter prioritetami za delovanje.
»Zakon že kaže prve in pozitivne učinke tudi na vedenjske in varnostne izzive,« je poročilo po terenski seji vlade v Posavju predstavil vodja strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja ZNUZJV Branko Lobnikar.
Vlada se je seznanila s prvimi učinki in rezultati Šutarjevega zakona.
Vidni so procesni premiki, kažejo se prvi vedenjski in varnostni pozitivni učinki.
Napoved novega predloga zakona o javni varnosti.
Kot je dejal Lobnikar, se je z vidika skupine za evalvacijo zakona po njegovem sprejetju okrepila učinkovitost pri zagotavljanju javne varnosti. Skupna ugotovitev vlade in vodje skupine pa je bila, da gre za zelo zgodnjo fazo implementacije zakona, da so bili do zdaj vidni predvsem procesni premiki, medtem ko je za sklepe o učinku na vedenjske in varnostne izide ter, denimo, redno obiskovanje pouka še prezgodaj.
Zakon po besedah predsednika komisije že kaže prve in pozitivne učinke tudi na vedenjske in varnostne izzive. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Šutarjev zakon je zajel različno problematiko v povezavi z zagotavljanjem javne varnosti. Lobnikar je predstavil vključitev ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki je podalo usmeritve šolam z romskimi učenci, opravilo sestanke z ravnatelji na teh območjih in se ukvarja z identifikacijo potreb šol in učiteljev. Hkrati se je okrepilo delovanje inšpektorata za šolstvo. »Ključno na tem področju je bilo, da gre za celovit sistemski in multidisciplinaren pristop, ker je samo tako mogoče reševati izzive,« je dejal vodja strokovnega sveta.
Po potrebi še več sprememb
Med aktivnostmi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela. Letos je bilo vanje vključenih 77 Romov v 23 občinah, 18 takšnih vključitev izvajajo tudi občine same. Policija in finančna uprava sta javnost vseskozi izdatno obveščali o svojih ukrepih. »V tem obdobju se je število kaznivih dejanj zmanjšalo za tretjino. Okrepila sta se varnost in predvsem občutek varnosti,« je učinke Šutarjevega zakona iz evidenc policije povzel Lobnikar.
Z vidika skupine za evalvacijo tega zakona se je po njegovem sprejetju okrepila učinkovitost pri zagotavljanju javne varnosti.
Branko Lobnikar
Čeprav ne gre za neposredno posledico zakona, je z njim povezan tudi eden od doslej najvidnejših varnostnih učinkov – oddaja nezakonitega orožja brez sankcij za imetnike. Ljudje so do izteka roka konec januarja policistom izročili 223 pištol, 117 pušk, bombe, mine in druge nevarne predmete.
S Šutarjevim zakonom je povezan tudi eden od doslej najvidnejših varnostnih učinkov – oddaja nezakonitega orožja brez sankcij za imetnike. FOTO: Policija
»Največja tragedija pa bi lahko nastala zaradi 15 ročnih bomb, saj vsaka lahko povzroči grozljivo škodo,« je v začetku meseca na seji novomeškega občinskega sveta opozoril Bor Jeglič, direktor policijske uprave Novo mesto (PUNM), glede prevzetih bomb na njihovem območju. Tudi na območju PUNM se je premoženjska kriminaliteta po začetku izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti opazno zmanjšala, prav tako prekrški zoper javni red in mir.
Predsednik strokovnega sveta Branko Lobnikar je napovedal, da bodo po potrebi predlagali še več sistemskih sprememb na tem področju: »Zelo verjetno bo vložen predlog novega zakona o javni varnosti, ki bo področje součinkovanja različnih institucij za zagotavljanje varnosti in krepitve občutka varnosti postavil na neko sistemsko raven.«