Golob: Varnost ni samo statistika, ampak občutek #Spotkast

Predsednik vlade Robert Golob v Spotkastu ocenjuje, da se v drugi polovici mandata že kažejo učinki sprejetih ukrepov in reform. “Vedno več rezultatov, ki so bili napovedani, pa marsikdo ni verjel, se zdaj kaže kot realnost,” pravi in dodaja, da cilj vlade ostaja, da Slovenija postane razvojno prebojna država z višjo dodano vrednostjo in bolje plačanimi delovnimi mesti. Kot pomemben premik izpostavlja razmere na trgu dela, kjer Slovenija beleži rekordno zaposlenost in nizko brezposelnost. “Danes lahko delo najde vsak,” poudarja. Med ključnimi sistemskimi spremembami omenja uvedbo dolgotrajne oskrbe, ki jo razume kot generacijsko solidarnost, pokojninsko reformo ter stanovanjsko politiko. Za gradnjo najemnih stanovanj je država že zagotovila 250 milijonov evrov, skupni finančni okvir pa znaša približno milijardo evrov, predvsem za projekte, namenjene mladim in mladim družinam. Kot naslednje korake navaja boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, odpiranje novih delovnih mest v novih tehnologijah in umetni inteligenci ter s tem višje plače, ob tem pa tudi nadaljnjo krepitev varnosti.

V pogovoru za Spotkast je predsednik vlade mandat opisal s prispodobo prenove hiše: najprej stabilizacija in temeljna sanacija, nato postopno opremljanje posameznih sob. Ključna poanta, ki jo je večkrat ponovil, je, da se tudi ob krizi ne odstopa od začrtane smeri – hkrati pa naj bi prav krize pospešile spremembe, ki jih država prej ni naredila.

Krize kot preizkus države: od energetike do poplav

Ena prvih preizkušenj je bila energetska kriza, ki je izbruhnila takoj po začetku mandata. Golob je poudaril, da je Slovenija takrat v EU nastopila aktivno in da so bili nekateri ukrepi na ravni Evropske komisije sprejeti na pobudo Slovenije. Ta epizoda je po njegovem odprla vrata tudi pri kasnejših kriznih odzivih – kot primer je navedel poplave leta 2023, ko je bila predsednica Evropske komisije v Sloveniji “praktično v nekaj dneh” in ko so bila sredstva iz EU in držav članic po njegovih besedah višja, kot so pričakovali.

Kot konkreten premik podpore iz zraka je omenil vzpostavitev lastnih letalskih kapacitet za gašenje; štiri letala Air Tractor, kupljena z evropskimi sredstvi, ki so se v praksi že izkazala pri zamejevanju požarov, kjer je hitrost reakcije ključna.
Foto: Jan Lukanović

Požar na Krasu leta 2022 je izpostavil kot dogodek, ki je pokazal solidarnost gasilcev in hkrati razkril pomanjkljivosti sistema, predvsem pri podpori iz zraka. Ocenil je, da je Slovenija takrat pokazala izjemno učinkovitost sistema civilne zaščite, obenem pa tudi nepripravljenost države na elementarne nesreče – od financiranja tovrstnih operacij do podpore iz zraka. 

Podobno logiko je prenesel na obnovo po poplavah; ne le sanacija škode, temveč tudi gradnja bolj odporne infrastrukture. Kot primer je navedel oglede gradbišč na Koroškem, kjer se po njegovih besedah gradijo nove ceste na višjih trasah in z zaščitami pred ponovitvijo takšnih poplav. Ob tem je dejal, da ko je neposredna škoda odpravljena, mora slediti sistematična preventiva in investicije, da se učinki prihodnjih nesreč zmanjšajo.

Stanovanjski program: dolgoročni model in več tisoč stanovanj v gradnji

Med dolgoročnimi projekti, kjer učinki niso takojšnji, je izpostavil stanovanjsko politiko. Ob tem je dejal: “Še nikoli do zdaj ni bila sprejeta taka stanovanjska shema, ki bi delovala tako dolgoročno in tako radikalno spremenila razmere na tem področju, ko bo v celoti zaživela.” Omenil je usmeritev najprej v najemna stanovanja ter spremembo logike, da javno grajena stanovanja ne bodo več pretežno socialna. Navedel je cilj, da bi bilo socialnih največ deset odstotkov, preostalih 90 odstotkov pa za mlade družine ali za kadrovska stanovanja.

V javnem sektorju je kot osrednji razlog za plačno reformo navedel zaostanek plač po ZUJF in posledice pri kadrovski sliki, zlasti v šolstvu in zdravstvu. Poudaril je dvige plač za poklice, ki so bili po njegovih besedah desetletje zapostavljeni, ter omenil tudi božičnico kot ukrep, ki je bil tam dobro sprejet. Dodal je, da so povečali število štipendij in vpisnih mest za učiteljske poklice ter za zdravstvene delavce z namenom pomladitve sistema.
Foto: Jan Lukanović

Ob tem je poudaril, da so projekti že v izvajanju, in dodal, da je bilo investiranih na stotine milijonov v tisoče stanovanj, ki so zdaj v gradnji. Dodal je še, da je namen programa, da mladi bistveno lažje pridejo do stanovanja, najprej najemnega, kasneje tudi lastniškega ter izpostavil tudi finančni okvir: “Za naprej imamo predvideno približno milijardo evrov, okoli 250 milijonov evrov pa smo že vložili.”

Javne finance: nižji dolg, ugodne bonitetne ocene in realna rast prejemkov

Na področju javnih financ je izpostavil bonitetne ocene države in javni dolg. Dejal je, da je bila Slovenija ob nastopu mandata pri javnem dolgu na ravni okoli 80 odstotkov BDP, danes pa približno pri 66 odstotkih, ob tem pa poudaril, da se je država zadolževala predvsem za razvojne oziroma produktivne investicije. Očitke o negospodarnosti je zavrnil z argumentom, da so stroški zadolževanja trenutno med najnižjimi doslej, kar po njegovih besedah potrjujejo tudi ocene mednarodnih bonitetnih agencij. Te so po njegovem mnenju ključni pokazatelj dejanskega stanja javnih financ, saj neposredno vplivajo na pogoje zadolževanja na finančnih trgih.

Golob ocenjuje, da je sedanje stanje javnih financ stabilno in da tudi obeti za prihodnost ostajajo pozitivni, saj se država zadolžuje predvsem za naložbe, ki naj bi se dolgoročno tudi gospodarsko povrnile.
Foto: Jan Lukanović

Kot končno merilo uspešnosti gospodarske politike pa je izpostavil položaj ljudi. Dejal je, da se učinki gospodarske rasti kažejo v realni rasti plač in prejemkov, ki so v zadnjih letih presegali inflacijo: “Na računu ima danes vsak Slovenec bistveno več, kot je imel, ko smo prevzeli mandat.” Dodal je, da ima Slovenija eno višjih realnih rasti plač v Evropi in da je prav dejanski razpoložljivi dohodek najboljši pokazatelj, koliko ljudje v resnici občutijo gospodarsko rast.

Nadzor na zunanji meji in ukrepi za večjo varnost

Pri nezakonitih migracijah je povedal, da so se tokovi po koncu pandemije najprej močno povečali, ker so bili prej zaradi zaprtja meja ustavljeni, zdaj pa se razmere umirjajo. “Dotok nezakonitih migrantov je bistveno nižji, kot je bil v letu 2023 ali 2024, in še vedno pada,” je dejal. Ob tem je poudaril, da Slovenija sicer ni ciljna država, vendar je pomembno, da so migracijski tokovi pod nadzorom. Izpostavil je, da se nadzor ne začne na slovensko-hrvaški meji, temveč na zunanji schengenski meji.

Dotaknil se je tudi razprav o oboroževanju. Opozoril je, da nekateri opozicijski politiki javno pozivajo k večji oboroženosti prebivalstva, ob tem pa poudaril, da več orožja ne pomeni več varnosti: “Oboroževanje nikjer ni izboljšalo varnosti.” Kot primer je navedel Združene države Amerike, kjer je orožja med prebivalstvom največ.
Foto: Jan Lukanović

Na pobudo Slovenije so bile vzpostavljene trilateralne patrulje Slovenije, Hrvaške in Italije na hrvaško-bosanski meji, katerih namen je, da se migrante zajame čim prej. “Prepričan sem, da je tudi zaradi tega pritok v Slovenijo manjši,” je dejal. O notranji varnosti je poudaril, da je Slovenija po mednarodnih kazalnikih deveta najvarnejša država v Evropi, ob tem pa dodal: “Varnost je občutek, ki ga vsak od nas nosi v sebi.” Prav občutek varnosti v javnem prostoru je izpostavil kot razlog za nekatere nedavne ukrepe države po nasilnih dogodkih.

Pogled naprej: dokončati začeto

V zaključku pogovora je poudaril, da vlada vidi svojo nalogo predvsem v dokončanju že začetih sprememb. Ocenil je, da so bili v tem mandatu postavljeni temelji in da bodo učinki reform postopno občutni za vse državljane.

“Delo še ni končano. Ko bodo te prenove zaključene, bodo koristi čutili prav vsi,” je dejal. Po njegovih besedah se del rezultatov že kaže v višjih plačah in pokojninah ter nižjih stroških v domovih za starejše, medtem ko nekateri ključni učinki – zlasti na področju zdravstva – še sledijo.

Kot tri glavne usmeritve za prihodnje obdobje je izpostavil izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev, kjer pričakuje bistveno krajše čakalne dobe, prehod vlaganj v znanje v višje plače prek novih delovnih mest v naprednih tehnologijah, tudi na področju umetne inteligence, ter nadaljnje ukrepe za krepitev varnosti. Ob tem je poudaril, da gre predvsem za nadaljevanje že začetih politik: “Ne obljubljamo, mi delamo.”

“Želim, da ostanemo družba, v kateri se bo bolje živelo in v kateri bomo imeli stabilne obete za rast in razvoj,” je dejal ter dodal, da bodo učinke velikih vlaganj v znanje in razvoj v večji meri prinesla prihodnja leta.

Celoten pogovor, v katerem predsednik vlade podrobneje govori o poteku mandata, ključnih izzivih, sprejetih odločitvah in načrtih za prihodnje obdobje, si lahko ogledate v Spotkastu.