SDS je na konvenciji stranke v Ljubljani praznoval tudi 37. obletnico ustanovitve obeh predhodnic SDS-a, SDZ-ja in SDSS-ja. Foto: BoBo
Predsednik SDS-a Janez Janša je prepričan, da “ustavno večino razuma” potrebujemo za dopolnitev ustave. Ob tem je nanizal zaščito blaginje davkoplačevalcev, stabilnost gospodarstva, decentralizacijo in stabilizacijo političnega okolja s kombiniranim volilnim sistemom. Po njegove mnenju v ustavi potrebujemo tudi zaščito starševstva, svobode izražanja, dodatne ustavne instrumente za zagotovitev enakosti pred zakonom, vladavine prava “in še posebej pravice do naravnega sodnika”.
Ustavna večina se bo oblikovala “okrog nove vladne koalicije”, SDS pa se bo glede iskanja 60 glasov pogajala z vsemi, je dejal. Slednjih ne potrebujejo za “kakršnekoli ideološke popravke ustave, ampak za zdravorazumske rešitve, ki jih potrebujemo vsi”.
Poleg ustavnega pa v demokraciji obstajata še dva nivoja sodelovanja, je dejal. In sicer pri nacionalnih projektih, ki presegajo težo enega mandata, pri čemer bodo soglasje za posamezne rešitve iskali tudi z opozicijo.
Tretji nivo pa je vladni, kjer pri “urgentnem popravljanju katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti” potrebujejo vladno večino brez strank aktualne vladne koalicije. “Njih v naslednji vladni koaliciji ne vidimo,” je dejal, saj da so naredile preveč škode.
V nagovoru je sicer nanizal mnoge kritike aktualne vlade Roberta Goloba. Kot ključno oceno mandata pa je izpostavil gospodarsko rast, ki je kljub rekordni zaposlenosti pod to vlado padla pod povprečje EU-ja. Ob morebitni ponovitvi mandata Golobove vlade, pa nas bo po Janševih besedah “prehitel cel Balkan”.
“Najprej bomo zgradili nazaj, kar so dobrega porušili,” je dejal. Ločnica po njegovih besedah še pred nobenimi volitvami, razen leta 1990, ni bila tako jasna kot zdaj. “Na volitvah 22. marca bomo izbirali med politiko, ki gradi in ustvarja, in anti politiko, ki ruši, ukinja in zapravlja,” je dejal.
Znova se je zavezal, da SDS nikoli več ne bo oblikovala vladne koalicije “brez jasne večine in trdne programske večine”. “Volitve pred nami so zelo pomembne, niso pa zadnje,” je ob tem pripomnil in dodal, da je SDS zgrajena “za ves čas trajanja slovenske države”.
Foto: BoBo
Predstavitev programa Za Slovenijo
Na konvenciji SDS-a so kandidati predstavili program Za Slovenijo, ki po navedbah stranke temelji na širokem naboru predlogov, zbranih v okviru izgradnje Koalicije z volivci za ustavno večino razuma.
V SDS-u obljubljajo, da bodo vzpostavili učinkovit sistem javnega zdravstva, okrepili primarno zdravstvo, v skrajševanje čakalnih vrst pa vključili vse licencirane izvajalce. Napovedujejo “končanje vojne z zdravniki”, za zdravstvene delavce pa bi uvedli ločen plačni steber.
Pokojninski sistem bi prilagodili demografskim spremembam. Prispevek za dolgotrajno oskrbo bi ukinili za upokojence, za vse druge pa ga zamrznili “do začetka izvajanja oskrbe”.
Napovedali so zmanjšanje števila ministrstev na 15, ob tem bi združili ministrstvi za notranje zadev in javno upravo. Ukinili bi “vse nepotrebne službe”, med njimi uradniški svet. Zavzeli so se za uvedbo pokrajin in premestitev državnih institucij po celotni državi.
Med ukrepi so našteli tudi preoblikovanje Nacionalnega preiskovalnega urada in kriminalistične policije. Obljubljajo, da bo policija preprečila nezakonite migracije, hkrati pa bo ta “porok za red, varnost in enakost pred zakonom”. Ob tem bi rehabilitirali “žrtve političnih čistk”. Napovedali so tudi, da bodo “uredili vprašanje nelegalnih romskih naselij”.
Na področju pravosodja so napovedali spremembe sodnega sveta, postopno nižanje sredstev za sodstvo in števila sodnikov na evropsko povprečje, nadzor nad tožilskimi odločitvami in javno objavo podatkov sodnikov, “ki so jim zadeve na instancah padale ali so zastarale”. Omejili ali prepovedali bi vračanje zadev na prvo stopnjo.
Na področju davčne zakonodaje napovedujejo spremembo dohodninske lestvice, dvig splošne davčne olajšave in uvedbo razvojne kapice za pokojninsko zavarovanje. Vzpostavili bi enostaven sistem za normirance in ustanovili demografski sklad. Ne bodo pa uvedli davka na nepremičnine in povečali davka na premoženje. Ponovili so tudi, da bodo “zaprli pipice levičarskim nevladnim organizacijam”.
Napovedali so stabilno in namensko financiranje obrambe, izpolnjevanje zavez Natu, gradnjo nacionalnih zmogljivosti in obvezno vojaško usposabljanje, “če bo potrebno”. Napovedali so tudi okrepitev dvostranskih odnosov in varnostno-političnega dialoga z ZDA ter krepitev diplomacije.
Na področju infrastrukture napovedujejo dokončanje avtoceste na Koroško in pospešeno gradnjo manjkajočih povezav, obljubljajo tudi moderen javni potniški promet. Ponovno bi vzpostavili avtocestno policijo.
V šolah bi okrepili domovinsko vzgojo, uvedli bi obvezen pripravljalni program za tuje učence, v katerem bi se učili slovenščine, ter šolski prostor “očistili invazivne spolne ideologije”. Napovedali so tudi ponovno vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve.
Predstavitev kandidatnih list
Stranka SDS, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah, je na konvenciji predstavila kandidate, ki se bodo podali v tekmo za poslanske sedeže. Stranka je kandidatne liste do roka že vložila v vseh osmih volilnih enotah.
Predsednik SDS-a Janez Janša kandidira v Grosupljem in Ivančni Gorici, sicer pa sta na kandidatni listi še podpredsednika stranke Aleš Hojs in Zvonko Černač. Kandidira tudi večina poslancev, z izjemo Jožeta Tanka in Franca Rosca. Na kandidatni listi sta nekdanji državni sekretarki Alenka Forte in Polona Rifelj ter nekateri člani strankinega podmladka, predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) Luka Simonič in podpredsednica SDM-ja Karin Planinšek.
Na listi SDS-a kandidirajo tudi nekdanji gospodarski minister in predsednik nekdanjega SMC-ja (pozneje stranke Konkretno) Zdravko Počivalšek ter njegova nekdanja poslanca Monika Gregorčič in Gregor Perič. Na listi sta tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler in nekdanji rokometaš Simon Razgor.
SDS je na konvenciji zaznamovala tudi 37. obletnico ustanovitve obeh predhodnic SDS – Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZ) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Diamantni znak SDS je prejel nekdanji predsednik DZ France Cukjati. SDS je nastopila na vseh parlamentarnih volitvah od leta 1990, ko je kot SDSS dosegla 7,4 odstotka. Na volitvah leta 2022 pa je dosegla 23,48 odstotka.
Oglas