Peter Szijjarto. Foto: Reuters
“Žal nismo dosegli dogovora o 20. svežnju sankcij. To sta neuspeh in sporočilo, ki ga nismo želeli poslati,” je Kallas povedala po zasedanju zunanjih ministrov, ki je potekalo dan pred četrto obletnico začetka ruske agresije na Ukrajino. Kot je dejala, bi si želela, da bi pred obletnico poslali močno sporočilo, da EU še krepi pritisk na Rusijo za ustavitev vojne.
Prav tako Kallas obžaluje, da Madžarska v sklepni fazi onemogoča potrjevanje pravne podlage za izplačevanje 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila Ukrajini, o katerem so se na decembrskem vrhu dogovorili voditelji vseh članic.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na zasedanju poudaril, da bo Budimpešta potrditev novega svežnja sankcij in posojila onemogočala, dokler Ukrajina ne bo obnovila dobave nafte Madžarski in Slovaški po naftovodu Družba. Bruselj je obsodil, da sodeluje s Kijevom pri ogrožanju energetske varnosti Slovaške in Madžarske, je na družbenem omrežju X sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs.
Kallas je medtem zatrdila, da je treba krivdo za ustavitev dobav po naftovodu pripisati Rusiji, ker ga je bombardirala. Obenem razume ukrajinske oblasti, da dajejo prednost popravilom energetske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje elektrike in ogrevanja prebivalcem.
Glede izjav nekaterih ministrov, da madžarske oblasti odločitve EU-ja onemogočajo z namenom pridobivanja političnih točk pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, pa je dejala, da sicer ne pozna političnega vzdušja na Madžarskem, vendar pa težko verjame, da bi Madžari podprli to, da se ne pomaga Ukrajincem.
Družba je z več kot štiri tisoč kilometri eden najdaljših plinovodov na svetu. Foto: Reuters
Costa poziva Orbana k spoštovanju dogovora
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je madžarskega premierja Viktorja Orbana pozval, naj spoštuje decembrski dogovor voditeljev držav članic EU-ja in omogoči vzpostavitev 90 milijard evrov vrednega evropskega posojila Ukrajini.
“Odločitev, ki jo sprejme Evropski svet, je treba spoštovati. Ko voditelji dosežejo soglasje, jih odločitev zavezuje. Vsakršno nespoštovanje te zaveze pomeni kršitev načela lojalnega sodelovanja,” je v pismu Orbanu zapisal Costa in dodal, da je povsem zavezan zaščiti energetske varnosti vseh držav članic.
“Obenem pa vas pozivam, da ukrepate v skladu z našo skupno odločitvijo, sprejeto 18. decembra, in odblokirate implementacijo 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini,” je zapisal.
Voditelji držav članic unije so se na decembrskem vrhu dogovorili, da bo EU Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov, pri katerem pa Madžarska, Češka in Slovaška ne bodo sodelovale.
Costa je v pismu Orbanu zapisal, da bo o dobavah nafte prek Ukrajine na torkovem srečanju v Kijevu govoril tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
V ukrajinski prestolnici se bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in več evropskimi komisarji mudil ob četrti obletnici ruske invazije v Ukrajino.
Slovenija zahteva odgovornost za zločine v Ukrajini
Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini, je v sporočilu za javnost zunanjega ministrstva dejala ministrica Tanja Fajon.
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so v sporočilu za javnost pred torkovo četrto obletnico začetka vojne v Ukrajini zagotovili, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo to potrebno.
“Zavzemamo se za dostojanstven, pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na mednarodnem pravu in Ustanovni listini ZN. Ključno je, da Ukrajini zagotovimo trdna in verodostojna varnostna jamstva,” so zapisali na ministrstvu.
Slovenija podpira prizadevanja ZDA, Ukrajine in drugih evropskih držav za dosego miru, so povedali na ministrstvu, kjer menijo, da mora Rusija nemudoma prenehati z napadi in se “verodostojno angažirati v mirovnih pogajanjih”. Ob tem so dodali, da bodo s partnerji nadaljevali z izvajanjem pritiska na Rusijo, da pristane na premirje.
“Prav tako poudarjamo, da mora Rusija kot agresor poplačati povzročeno škodo, storilci pa morajo odgovarjati za zločine zagrešene v Ukrajini ali proti njej,” so poudarili na ministrstvu.
Vojna v Ukrajini traja že štiri leta. Foto: Reuters
Fajon je odločno obsodila “ruske sistematične in namerne napade na civiliste, energetsko infrastrukturo, šole, bolnišnice, stanovanjske objekte in drugo civilno infrastrukturo, katerih namen je zlomiti odpor in moralo ukrajinskega naroda in povzročiti dodatno humanitarno krizo in trpljenje”.
Vojna v Ukrajini je po podatkih Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice terjala življenja več kot 15.000 civilistov, več kot 41.300 pa je bilo ranjenih. 10,8 milijona ljudi pa potrebuje nujno humanitarno pomoč, so zapisali na ministrstvu.
Ob tem so izpostavili položaj otrok, ki sodijo med najbolj ranljive skupine. “Več kot 760 otrok je bilo ubitih, več kot 2540 pa ranjenih,” je zapisalo ministrstvo. Spomnilo je, da je bilo še več tisoč otrok nasilno odpeljanih v Rusijo, Belorusijo ali na nezakonito zasedena ukrajinska ozemlja, kjer da jim je bila izbrisana ukrajinska in vsiljena ruska identiteta.
Oglas