Javna predstavitev elektroenergetske strategije slovenije (bom predrzna: kdor vsaj tega ne pogleda nima kaj pametovat o energetiki in “zelenih” reformah)

3 comments

1. Intervju iz Financ:

   »Pri zelenem prehodu pogrešam, da slovenskemu končnemu porabniku še nismo povedali, koliko bo prehod stal. Na položnicah imate ceno elektrike 55 evrov za megavatno uro, v prihodnosti bo cena 120 evrov, ampak takšna cena bo šele potem, ko bo plinske krize konec. Če pa se zgodi še kaj na plinskem trgu, ne bo omejitve za rast cene elektrike,« je zatrdil direktor družbe ELES Aleksander Mervar.

   »Cene električne energije bodo zrasle za vse odjemalce,« je pritrdil Jan Bohinec iz GEN-I. Trgovci so elektriko zakupili vnaprej, zato lahko nekaj časa držijo ceno, vendar v neskončnost ni mogoče opraviti vnaprejšnjih zakupov. »Če se bo geopolitični položaj zaostril, bo morala evropska industrija sprejeti težke odločitve.«

   »Če bomo ravnali neumno in kopirali tuje modele, bo še dražje. A tudi če ne bomo nič naredili, bodo položnice višje,« je nadaljeval Mervar. Dodal pa je, da si v prihodnjem letu ob rasti cen energije ne more zamisliti tudi dviga omrežnine.

   Zeleni prehod slovenske energetike je izvedljiv, samooskrba Slovenije z električno energijo je mogoča. Takšne so po Mervarjevih besedah ugotovitve delovne skupine SAZU.

   Poraba električne energije bo do leta 2050 zrasla za 74 odstotkov oziroma za deset teravatnih ur, elektrifikacija in rast porabe elektrike bosta znižali končno rabo energije za 27 odstotkov, kar pomeni za 14 teravatnih ur.

   Ogromno novih elektrarn

   Za preobrazbo elektroenergetike bo potrebno do leta 2050 postaviti skoraj sedem tisoč megavatov novih sončnih elektrarn, dobrih 500 megavatov vetrnih elektrarn in 144 megavatov hidroelektrarn. Poleg tega bo treba postaviti dobrih sto megavatov kogeneracij na biomaso in 45 megavatov kogeneracij na komunalne odpadke.

   Postaviti bo treba 1.100-megavatno JEK 2 in dvakrat podaljšati življenjsko dobo JEK, torej do leta 2064. Dokončno odločitev o JEK 2 bo treba sprejeti čim prej oziroma do leta 2025: »Bolj kot bomo odlašali z drugim blokom, dražja bo tehnologija. Več bo povpraševanja in več bo naročil.«

   Kaj bodo zahtevali obnovljivi viri

   Ker bo delež proizvodnje iz obnovljivih virov povečan, bo treba postaviti tudi skoraj 3.400 megavatov baterijskih hranilnikov, 440 megavatov črpalnih elektrarn, 400 megavatov elektrarn na zemeljski plin, ki jih bo treba kasneje predelati na vodik. Poleg tega bo treba postaviti 421 megavatov elektrarn na vodik in dva tisoč megavatov elektrolizerjev za proizvodnjo zelenega vodika. Našteto so naložbe v elektroenergetsko prožnost.

   Na Elesu bodo v prihodnje potrebovali od štiri do pet megavatov avtomatske regulacije frekvence (po starem sekundarne rezerve) na sto megavatov obnovljivih virov.

   Težave z omrežjem

   Preoblikovati in nadgraditi bo treba elektroomrežja. Prenosno omrežje bo z letošnjimi naložbami dokončno pripravljeno za obratovanje do leta 2030, njegov operater ELES pa je med najbolj naprednimi v Evropi, je dodal Mervar.

   Distribucijsko omrežje pa obremenjuje električna moč. Zamenjati morajo transformatorje, vode in drugo. Prenosno omrežje je v EU v državni lasti, distribucijsko omrežje pa je v veliki meri zasebno.

   Kakšne bodo naložbe?

   Zeleni prehod elektroenergetike bo terjal obsežne naložbe. V proizvodnjo električne energije bo treba do leta 2030 vložiti 11,2 milijarde evrov, v vire prožnosti 3,7 milijarde evrov, v omrežja pa 2,3 milijarde evrov. Skupaj to pomeni 17 milijard evrov oziroma odstotek BDP vsako leto. Največje naložbe bodo v prvi polovici tretjega desetletja, in sicer zaradi investicije v JEK 2.

   Zdaj pa zracunajte koliko surovin bo za to potrebnih, kako pogosto, koliko tega se lahko reciklira in pa a kdo ve, kaj se naredi, ce se taksna megabaterija vzge?

2. Ali pa pač 2 reaktorja in solarno s subvencijami do takrat? Baterije bi bile pa hidro elektrarne?

3. Težko je pametovati, če človek nima znanja. Imam pa izkušnje.

   Slovenija je pokazala, da je to nemogoče. Pri nas so bile za potrebe električne energije osrednje Slovenije in Zasavja, pripravljene 3 do 4 hidroelektrarne na reki Savi.

   Od tega vse skupi ne bo nič. Okoljevarstveniki in nivoji so za to poskrbeli.

   Od druge zelene energije pa hrup vetrnic itd.

   Če hočeš nekaj imeti, moraš nekaj dati in žrtvovati. Slovenci nismo pripravljeni na nič od tega.