Center Rimske ceste nad Kamniško-Savinjskimi alpami iz Obel kamna (Olševa) (OC)(1879×2048)

6 comments
  1. Proti Mordorju

    Center Rimske ceste nad Kamniško-Savinjskimi alpami iz Obel kamna (Olševa)

    Behind the scenes: https://i.imgur.com/oM0Mckr.jpeg

    CATEGORY:
    tracked panorama / blend

    GEAR:
    Nikon Z6 Astromodfied
    Tamron 85 SP 1.8
    Sky Watcher Star Adventurer
    FocusOnStars focusing filter

    EXIF:
    Sky: panorama, 3 rows, 8 images per row, tracked, ISO 640, 85mm f2.2, 90sec, portrait orientation
    Foreground: 3 rows, 4 images per row, ISO 640, 85mm, f1.8, 90sec, landscape orientation

    SOCIAL:
    IG: https://www.instagram.com/matejlele/
    Flickr: https://www.flickr.com/photos/145048697@N04/

    Opis:
    Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp. So drugo najvišje slovensko gorstvo za Julijskimi alpami. Veriga je dobila ime delno po mestu Kamniku, delno pa po reki Savinji. Pogosto se ime pojavlja tudi ločeno na Kamniške Alpe ter na Savinjske Alpe.

    Zgodba:
    Za tole je pa preteklo več znoja kot za vse moje prejšnje fotografije skupaj. Okoli 16h popoldne sva se skupaj z Urošem Finkom odpravila z najinima skoraj 30kg težkima nahrbtnikoma iz Podolševe (Sveti Duh, Strevc) na najin cilj – Obel kamen (Olševa). Po začetnem ogrevanju nog v gozdu, je pot hitro postala strma. S toliko opreme je bilo vse skupaj fizično in psihično težko. Na srečo je v družbi lažje premagovati napore, kot če bi bil sam. Po približno 3. urah hoje sva dosegla najin cilj – Obel kamen. In se je vsekakor spačalo. Razgledi so bili enostavno fantastični.

    Mrčasto ozračje je edina stvar, katera me moti na tej fotografiji in zaradi tega je bila obdelava tudi malce bolj zakomplicirana. Pred to panoramo mi je uspelo ujeti še molekularni oblak Rho Ophiuchus, na to so pa horizont prekrili oblaki.

    Če potegnem črto, je bila noč enostavno vrhunska – blag veter in neverjetna spokojnost, stran od vsega in vseh. Pri takšnih pogojih hitro padeš v meditativno stanje pod zvezdnatim nebom.
    Po 14ih urah hoje in fotografiranja sva se vrnila na najino izhodišče. Čeprav je bilo naporno, in ko pogledam nazaj, lahko rečem, da se je splačalo potiskati svoje meje.
    Hvala Urošu Finku – bila je njegova ideja za to lokacijo in mi je malo neprijetno, da ga bom prehitel pri objavi, ker bom najbrž prvi z astro-fotografijo iz te lokacije. Je pa vedno lepo v njegovi družbi, tako da že komaj čakam naslednji projekt :D.

Leave a Reply