Včasih so pisali, da bo prej ali slej AI/strojno učenje/robotika prinesla zastarelost določenih panog, pa najbrž jih je veliko to govorilo v kontekstu fizičnega dela, dan danes pa se dotično že razteza tudi v druge smeri. Recimo umetnost, ki je nekaj bolj osebnega kakor prekladanje kartonov. GAM – [Artbreeder](https://www.artbreeder.com/), [Omniverse Kaolin](https://www.nvidia.com/en-us/omniverse/), [Midjourney](https://www.midjourney.com/home/?callbackUrl=https%3A%2F%2Fwww.midjourney.com%2Faccount%2F%3FcallbackUrl%3D%252Fpub%252Ffeed%252F%253FcallbackUrl%253D%25252Fapp%25252F). Rezultat: instantno generirana slika Groharja na Kobilčin način. [Strast](https://i.ibb.co/DGXXwYB/Strast-Sonce.png) pod svobodnim soncem?

Je to grožnja človekovi unikatnosti/ustvarjalnosti? Kako to regulirat? Kako to vrednotit? Potrebujemo AI kulturno policijo? Kdo je lastnik slike, če mešate vzorce različnih slik?

Par let nazaj so bile pobude za GMO free food, kje so danes vile za AI/[GAM free art](https://mj-gallery.com/d083c2ae-fef6-45cc-9d72-039d54a4b6c9/grid_0.png)?

7 comments
  1. I for one welcome our meatgrinder machine overlords ki bodo zmleli populacijo dol do 100 miljonov v naslednjih 50 letih ker bodo vsi ostali nepotrebni 🙂

  2. >Je to grožnja človekovi unikatnosti/ustvarjalnosti? Kako to regulirat? Kako to vrednotit? Potrebujemo AI kulturno policijo? Kdo je lastnik slike, če mešate vzorce različnih slik?

    Trg bo povedal, koliko je to vredno. Če izvzamem možnost špekulacij in preprodajo naprej, jaz osebno ne bi dal 0.1€ za nič od tega. Ne za AI generated NTF, ne za original Mona Liso. Debil, ali pa genij, vsak bo zase najbolje vedel.

  3. Meni je to izredno fascinantno, ker širi “dostop” do ustvarjalnosti. Sploh za nekoga kot sem jaz, ki ni umetniško nadarjen.

    V poslu pa že delno uporabljamo kot nadomestek za stock photos itd. Pri DALLE-2 si lastnik fotke ti in ne OpenAI. Isto velja za ostale njihove AI-je, kot npr GTP-3 za besedila.

    Bi pa malo premislil o naslednjih korakih, v kolikor bi sam delal v poslih kot so stock fotografija, dizajn, arhitektura itd. Mislim, da se ne bo ustavilo zgolj pri fotkah in besedilih. Video, glasba, arhitektura so naslednja področja, v katera bo vstopila AI. Za tem splošen inženiring itd. Po eni strani kar smešno, ker kakor si omenil, vsi smo mislili da bo najprej nadomestilo fizične radnike.

    ​

    * **Je to grožnja človekovi unikatnosti/ustvarjalnosti?**
    Ne, to je orodje, ki bo omogočilo nove možnosti ustvarjanja in bo razširila dostop do ustvarjalnosti.
    * **Kako to regulirat?**
    Bomo sproti 😀
    * **Kako to vrednotit?**
    Vrednotil bo trg.
    * **Potrebujemo AI kulturno policijo?**
    Toliko, kot potrebujemo navadno kulturno policiji. Torej ne.
    * **Kdo je lastnik slike, če mešate vzorce različnih slik?**
    Mislim, da je zadeva preprosta. Pogojeno z dovoljenjem/licenco za uporabo vzorčne slike.

    Edit: Popravek pri lastništvu slik. Lastnik je OpenAI, vendar imaš neomejeno licenco za uporabo, vključno za komercialne namene.

  4. Noro. Največja distrupcija v kreativnem sektorju. Sem oblikovalec in tole bo zelo pretreslo moje poklice. Kot tudi poklice programerjev in kogarkoli, ki ustvarja računalnikom, a ne direktno z ljudmi.

    Iz tega bodo izšli novi poklici. Sam se že pripravljam na ta trenutek.

  5. Kako točno si ti predstavljaš kontrolirat bitje ki dela 24/7 in vsako minuto je pametnejši?

    Drugače vso vsebino ki slediš na netu ti jo ponuja AI, tako da se mi zdi smešno da bi rad vse ukinil, glede na to da to veselo koristiš.

    Pomisli malo, vsak od nas gleda drugačno vsebino in o temu 100% odloča AI.

  6. > Je to grožnja človekovi unikatnosti/ustvarjalnosti?

    Na nek način pravzaprav ne. Umetnost je že bila na udaru dobrih 150 let nazaj z razvojem fotografije. Kaj se je zgodilo? Konec “fotorealistične” umetnosti, se pravi abstrakcije kot so dadaizem, kubizem in zdaj na koncu še performans kjer se umetniško delo odvija v določenem času in prostoru.

    Kar pa bo na udaru je t.i. “kulturna/ustvarjalna industrija”, kjer bodo storitve zgenerirale to kar potrebuješ. S stališča končne stranke je namreč precej vseeno, ali mora plačat firmo z ustvarjalci ali storitev, da jim zgenerira logotip. Mogoče bo pač “made-by-human” postala bolj stvar prestiža in zato višje cene. Nekaj podobnega se že dogaja na področju prevajanja. Navodila za uporabo pralnega praška so še sprejemljiva, navodila za uporabo nevarnega stroja niti ne. Kvalitetna leposlovna dela bodo pa še kar v domeni ljudi.

Leave a Reply