Šolska prehrana po oceni stroke varna in dobra, težava je količina hrane, ki pristane v smeteh

17 comments
  1. Odkar je moja mati (ravnateljica) vsilila svoje dobavitelje in ne preko javnih razpisov, otroci vse pojejo in prosijo za repete. Celo meso iz golaža je pri njih užitno.

  2. Jaz se spomnim hrane iz os.

    Imeli smo nekaj ful dobrih jedi (riba, špinača, golaž, pečenka), solate so bile večinoma zanič ker so bile prekisle, goveja juha je bila ful dobra ostale juhe zanič in pa en kup enih enolončnic ki so bile precej meh.

  3. Boljši naslov bi bil “težava je količina hrane, ki pristane na krožniku, ker je je premalo, razen če je nekaj neužitnega, potem je hrane preveč in pristane v smeteh”

  4. V mojih časih si dobil sendvič in pingo. Enkrat na modro Luno smo dobili hot dog. Ubijali bi takrat za redno toplo malico.

  5. Pri nas je bilo tako da so se kuharice res maksimalno trudile da bi bilo cim bolj okusno in cimbolj razlicno. So bile pa podvrzene javnim narocilom kar je pomenilo
    da pac ne mores veliko scarati skupaj ce pac ni stvari.

  6. Js mam še vedno v spominu pire krompir ki niti okusa ni meu po krompirju, zanič špinačo pa najbolj ogabno možno hrenavko v velikosti kranjske klobase….te travme ostanejo še dolgo

  7. Pri nas so včasih kuhale kuharice v šoli in je bila hrana top shit. Pol pa pride sodexo, ne vem sicer zakaj menjava, in hrana je postala občutno slabša. Plus jedilnik se je konkretno spremenil; namesto klasične hrane ala kuhan kruh v golažu, meso s špinačo, palačine s čežano, smo dobili meso morskega psa in podobno. Tega večina otrok itak v lajfu še ni jedla.

  8. Nej zrihatejo moderne nutricioniste da pogledajo menije – ker ko sem hodil jaz v šolo je bilo 80-90% obroka samo ogljikovi hidrati.

Leave a Reply