Nekoč je bil na Humčiču »urejen« muzej na prostem. Beseda urejen je v narekovajih, zadeva je bila namreč zastavljena diletantsko in nepietetno, z vrtnimi škrati in možici iz pločevine, pobarvanimi lopatkami z retardiranimi napisi namesto kažipotov, obiskovalec pa od obiska ni odnesel kaj veliko znanja. Med amaterskimi poznavalci soške fronte je povsem zasluženo dobil porogljivo ime Disneyland Humčič. Nekdo se je v zadnjih 15 letih vendarle spametoval in tisto sranje zmetal v smeti, žal pa so pot opustili in je zdaj zaraščena, marsikje težko sledljiva, prav tako nikjer ni nobenih informacijskih tabel. Kljub temu se ga splača obiskati. Čeprav Humčič iz doline ni videti nič posebnega, je njegova južna stran podobno prepadna kot Javorščkova, spričo neurejene poti pa je tudi drugje treba paziti. Ni zelo nevarno, zahteva pa nek osnoven smisel za orientacijo, planinske čevlje in preudaren korak. Pa prosim ne hodite gor po dežju.
Humčič ponuja tematsko krožno pot. Ogled je najbolj smiselno začeti s sedla med Javorščkom in Humčičem. Tja lahko pridemo z juga iz doline Slatenika ali pa s severa z gozdne ceste, ki naprej vodi proti podoru na severni strani Javorščka. Opozarjam, da se južna pot nekje izgubi (ali pa sem jaz slep), toda orientacija ni zahtevna in na sedlo lahko pridete kar naravnost navzgor po brezpotju. Nadaljujemo po grebenu Humčiča proti zahodu. Vzdolž grebena se vijejo značilne zalomljene in razvejene sledi strelskih jarkov. Na severni strani, nekoč skriti pred očmi Italijanov na Polovniku, se odpirajo številni vhodi v zanimive kaverne, med katerimi se marsikatera na južni strani konča s strelno ali opazovalno lino. Na Humčiču mislim da ni bilo topov, so ohranjeni številni kavernirani strojnični položaji, ki jih izdajajo betonske police pod strelnimi linami. Hrib je dokaj neobljuden, nas bo pa v kavernah skoraj gotovo presenetil kak netopir. Proti koncu grebena, približno tam, kjer se strelski jarki končajo, se začnemo spuščati na severno stran. Poti nisem našel, se pa da z nekaj smisla za orientacijo. Med spustom nekajkrat prečkamo strelske jarke s stenami iz zloženega kamenja, česa drugega pa nisem našel.
Ali je to na poti miru? Imam namen prehodit, verjetno drugo leto.
No zdej se pa preusmeri na r/slovenianpictures kamor to spada. Sori, moram malo brezsramne reklame narest
Res so bili vzdržljivi fantje, ki so mesece preživeli po teh kavernah
Nikakor si ne morem predstavljati koliko časa in truda je bilo potrebnega da so naredili bunker v ŽIVO SKALO. Tisti, ki smo imeli kdaj štemarco v roki vemo kako težko je štemat v kamen, niti sanjati se mi ne more kako so to bili sposobni narediti brez električnega orodja, ročno z štemajzlom pa hamrom. Bolano. Še enkrat poudarjam pohvale avtorju, in še več tega. Za učbenike zgodovine.
Zdaj pride WW1 igra z imenom Isonzo.
Si našel kaj predmetov v jarkih? Tulce, opremo ipd.?
8 comments
Lepe slike
Vojno dogajanje na Humčiču je neločljivo povezano s tistim na sosednjem [Javorščku](https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/wpyocy/utrinki_s_so%C5%A1ke_fronte_javor%C5%A1%C4%8Dek/), zato na to temo težko napišem kar koli novega. Je pa ta vzpetina bogato posejana z dediščino vojne, neke vrste pozabljen biser med bojišči soške fronte.
Nekoč je bil na Humčiču »urejen« muzej na prostem. Beseda urejen je v narekovajih, zadeva je bila namreč zastavljena diletantsko in nepietetno, z vrtnimi škrati in možici iz pločevine, pobarvanimi lopatkami z retardiranimi napisi namesto kažipotov, obiskovalec pa od obiska ni odnesel kaj veliko znanja. Med amaterskimi poznavalci soške fronte je povsem zasluženo dobil porogljivo ime Disneyland Humčič. Nekdo se je v zadnjih 15 letih vendarle spametoval in tisto sranje zmetal v smeti, žal pa so pot opustili in je zdaj zaraščena, marsikje težko sledljiva, prav tako nikjer ni nobenih informacijskih tabel. Kljub temu se ga splača obiskati. Čeprav Humčič iz doline ni videti nič posebnega, je njegova južna stran podobno prepadna kot Javorščkova, spričo neurejene poti pa je tudi drugje treba paziti. Ni zelo nevarno, zahteva pa nek osnoven smisel za orientacijo, planinske čevlje in preudaren korak. Pa prosim ne hodite gor po dežju.
Humčič ponuja tematsko krožno pot. Ogled je najbolj smiselno začeti s sedla med Javorščkom in Humčičem. Tja lahko pridemo z juga iz doline Slatenika ali pa s severa z gozdne ceste, ki naprej vodi proti podoru na severni strani Javorščka. Opozarjam, da se južna pot nekje izgubi (ali pa sem jaz slep), toda orientacija ni zahtevna in na sedlo lahko pridete kar naravnost navzgor po brezpotju. Nadaljujemo po grebenu Humčiča proti zahodu. Vzdolž grebena se vijejo značilne zalomljene in razvejene sledi strelskih jarkov. Na severni strani, nekoč skriti pred očmi Italijanov na Polovniku, se odpirajo številni vhodi v zanimive kaverne, med katerimi se marsikatera na južni strani konča s strelno ali opazovalno lino. Na Humčiču mislim da ni bilo topov, so ohranjeni številni kavernirani strojnični položaji, ki jih izdajajo betonske police pod strelnimi linami. Hrib je dokaj neobljuden, nas bo pa v kavernah skoraj gotovo presenetil kak netopir. Proti koncu grebena, približno tam, kjer se strelski jarki končajo, se začnemo spuščati na severno stran. Poti nisem našel, se pa da z nekaj smisla za orientacijo. Med spustom nekajkrat prečkamo strelske jarke s stenami iz zloženega kamenja, česa drugega pa nisem našel.
Ali je to na poti miru? Imam namen prehodit, verjetno drugo leto.
No zdej se pa preusmeri na r/slovenianpictures kamor to spada. Sori, moram malo brezsramne reklame narest
Res so bili vzdržljivi fantje, ki so mesece preživeli po teh kavernah
Nikakor si ne morem predstavljati koliko časa in truda je bilo potrebnega da so naredili bunker v ŽIVO SKALO. Tisti, ki smo imeli kdaj štemarco v roki vemo kako težko je štemat v kamen, niti sanjati se mi ne more kako so to bili sposobni narediti brez električnega orodja, ročno z štemajzlom pa hamrom. Bolano. Še enkrat poudarjam pohvale avtorju, in še več tega. Za učbenike zgodovine.
Zdaj pride WW1 igra z imenom Isonzo.
Si našel kaj predmetov v jarkih? Tulce, opremo ipd.?