Zakaj so nekatera javnozdravstvena sporočila sprejeta bolje, druga pa slabše? Podobno – zakaj javnozdravstvene kampanje nekatere posameznike razburijo, druge pa ne?

Na Oddelku za psihologijo FF UM izvajamo spletno raziskavo, ki preverja vlogo različnih značilnosti sporočil in posameznikov pri določanju odzivov na zdravstvena priporočila. K sodelovanju v raziskavi, ki traja približno 10 minut, so vabljene vse polnoletne osebe, ki bodo po zaključku sodelovanja imele tudi možnost vključitve v nagradno igro za tri Mercatorjeve bone v vrednosti 20 €.

Povezava do raziskave: [https://1ka.arnes.si/a/cde7ae5e](https://1ka.arnes.si/a/cde7ae5e)

Hvala vam za sodelovanje! 🙂

6 comments
  1. Ker ne moram pustit kritike na sami anketi, jo bom napisal sem.

    Presenečem sem, da sta 2 in ne 1 anti-spam vprašanja. Zdi se mi tudi, kot da je veliko podobnih vprašanj, ki bodo ljudje isto nanj odgovarjali, če so enega splošnega mnenja, da je nekaj slabo in dobro.

    In kaj bi naj točno pomenilo “Liberalen” oz. “Konzervativen”? A ne bi bilo bolje samo napisati, če si proti ali ne? Nisem najbolje seznanjen s politiko.

  2. Kakšna nedefinirana in splošna anketa. Pa sploh ne govorim o prvih dveh vprašanjih v povezavi z grafikama. Bolj so me zmotila tista o “znanstvenikih.” Ja, na tak način potem res lahko dobiš posplošen vzorec. Dobro bi bilo definirati, za kakšne znanstvenike gre, dodati kakšno polje za mnenje, oceno ankete.

    Me pa še zanima, za kaj gre pri tistem nameravanju, načrtovanju in nagibanju k nečemu. Kakšne odgovore tu pričakujete? Je po vašem mnenju smiselno, če je pri vseh izražena enaka stopnja strinjanja, ali take odgovore označite kot dvoumne?

Leave a Reply