Čisto po naključju sem naletel na to, da ima domena .si letos 30 let (glejte [register.si](https://register.si)). Tam sem našel zanimiv link: [https://www.iso.org/obp/ui/#iso:code:3166:SI](https://www.iso.org/obp/ui/#iso:code:3166:SI)

4 comments

  1. Verjetno se motim. Zdi se mi, da je register.si v drzavni lasti. Nekaksna vmesna faza med drzavo in koncnimi potrosniki. Domene prodajajo izkljucno velikim privatnim playerjem po 8€. Ti playerji jih preprodajajo koncnim potrosnikom po 15-20€. In ce je register.si res v drzavni lasti, ima 100% zaposlenih vec kot dovolj, da bi shendlali celotno prodajo koncnim uporabnikom po isti ceni. Ce je to vse res, potem jebi se register.si.

  4. Tole poglejte: [https://www.register.si/30let/](https://www.register.si/30let/)

    Znotraj tega: [https://www.register.si/30let/mejniki/](https://www.register.si/30let/mejniki/)

    in tu boste videli:

    Že konec leta 2001 se je začel proces postopnega sproščanja pravil za registracijo domen .si. Med uvajanjem sprememb je Arnes pripravljal celotno prenovo sistema za registracijo domen. Projekt je bil obsežen in zahteven tako s stališča programskih rešitev, kakor tudi s pravnega in z administrativnega. Proces liberalizacije je namreč enosmeren: ko enkrat narediš korak naprej, vračanje na staro stanje praktično ni več mogoče.Z novimi pravili za registracijo domen pod .si je bilo potrebno vzpostaviti tudi sistem registrarjev. Razlogov za to je več. Mednarodna organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) je od vseh registrov generičnih domen zahtevala, da vzpostavijo sistem registrarjev. Registri so dolžni delovati po stroškovnem principu, na nivoju registrarjev se s tem vzpostavi tržni princip. Zgledu registrov za generične vrhnje domene (.net, .org, .com …) so sledili tudi številni registri za nacionalne vrhnje domene. Velika večina registrov po Evropi je že delovala preko registrarjev, preostali pa so ta sistemšele uvajali.Dosedanje izkušnje potrjujejo, da je bila uvedba sistema registrarjev smiselna. Izkazalo se je, da so registracijo domen v imenu prosilcev pogosto že prej urejali njihovi ponudniki internetnih storitev. Z uvedbo sistema registrarjev 4. 4. 2005 so se ti odnosi tudi formalno uredili.Do 31. 3. 2005 je bila storitev registracije domen brezplačna. Tedaj so bili tudi stroški za registracijo domen kriti iz proračuna, saj je Arnes javni zavod. Po sprostitvi pravil so, zaradi večjega števila registriranih domen, ti stroški narasli. Za domeno pod vrhnjo nacionalno domeno morajo plačevati nosilci po vsej Evropi in ostalem razvitem svetu, cene pa se gibljejo od nekaj evrov do par sto evrov letno.Z liberalizacijo pravil za registracijo domen pod .si 4. aprila 2005 se je možnost slabovernih registracij precej povečala. V ta namen smo razvili poseben postopek za alternativno reševanje domenskih sporov -ARDS, h kateremu so zavezani vsi nosilci, registrarji in Register.si. Nosilec in pritožnik sta zavezana spoštovati odločitev, sprejeto v postopku, kar pa ne pomeni, da se ne sme sprožiti postopka na sodišču. Po tem postopku se rešujejo samo spori pod vrhnjo domeno .si.

Leave a Reply