Veliko se govori o 1984 (George Orwell, 1949), pozabljamo pa Brave New World (Aldous Huxley, 1932). Meni se zdi da Brave New World dosti bolje opiše današno situacijo. “Najboljš” stran tega je, da si našo distrakcijo kupujemo “sami”, za apatijo se odločimo “sami”, in krivca za naše težave se tudi najdemo “sami”, takoj za tem ko nam mediji, vseh vrst, tudi socialni, povedo kaj naj si sami izberemo.
Na žalost pa te stvari ne potešijo naših želja in potreb, zato dalje iščemo tisto kar hočemo in rabimo, namesto da bi opazili, da se prepolnega želodca ne umiri s samo še več hrane, ampak s počasnejšim žvečenjem, počitkom, kozarcem vode, in mogoče zamenjavo diete.
Meni se zdi da sta oba primera nekoliko pretirana (vsaj za današnji čas in bližnjo prihodnost), resnica pa je kot skoraj vedno nekje v sredini. Ker se v knjigah oba sistema opirata v samo eno stran, morata iti v ekstrem da sta efektivna, kar je lahko težko. Če pa oba sistema združiš si pa lahko polovičarski. Velik del ljudi lahko preslepiš z banalostnostmi in postanejo nerelevantni. Nekateri se lahko malce upirajo in dokler je ta upor neučinkovit ga pustiš. Za ljudi in skupine ki bi pa lahko naredili spremembe, pa uporabiš big brother sistem nadzora in kaznovanja.
Ko sem kot otrok bral Huxleya, nisem verjel, da je pisal v tridesetih. Sedaj nočem verjeti, da je sploh kdaj pisal..
Literally 1984
Mi (Мы) je tudi kul
r/lostredditors
Se mi zdi da imamo na zahodu bolj Huxley varianto, medtem ko rusi, kitajci ipd pa Orwell
7 comments
Veliko se govori o 1984 (George Orwell, 1949), pozabljamo pa Brave New World (Aldous Huxley, 1932). Meni se zdi da Brave New World dosti bolje opiše današno situacijo. “Najboljš” stran tega je, da si našo distrakcijo kupujemo “sami”, za apatijo se odločimo “sami”, in krivca za naše težave se tudi najdemo “sami”, takoj za tem ko nam mediji, vseh vrst, tudi socialni, povedo kaj naj si sami izberemo.
Na žalost pa te stvari ne potešijo naših želja in potreb, zato dalje iščemo tisto kar hočemo in rabimo, namesto da bi opazili, da se prepolnega želodca ne umiri s samo še več hrane, ampak s počasnejšim žvečenjem, počitkom, kozarcem vode, in mogoče zamenjavo diete.
Meni se zdi da sta oba primera nekoliko pretirana (vsaj za današnji čas in bližnjo prihodnost), resnica pa je kot skoraj vedno nekje v sredini. Ker se v knjigah oba sistema opirata v samo eno stran, morata iti v ekstrem da sta efektivna, kar je lahko težko. Če pa oba sistema združiš si pa lahko polovičarski. Velik del ljudi lahko preslepiš z banalostnostmi in postanejo nerelevantni. Nekateri se lahko malce upirajo in dokler je ta upor neučinkovit ga pustiš. Za ljudi in skupine ki bi pa lahko naredili spremembe, pa uporabiš big brother sistem nadzora in kaznovanja.
Ko sem kot otrok bral Huxleya, nisem verjel, da je pisal v tridesetih. Sedaj nočem verjeti, da je sploh kdaj pisal..
Literally 1984
Mi (Мы) je tudi kul
r/lostredditors
Se mi zdi da imamo na zahodu bolj Huxley varianto, medtem ko rusi, kitajci ipd pa Orwell