V Redditovem najljubšem serialu Po sledeh soške fronte smo že večkrat omenili selitev trdnjavskih topov M.96 iz utrdbe Fort Hermann na varnejše položaje v bližnji okolici. Enega so avstro-ogrski vojaki namestili v kaverno, izvrtano v pobočja Srednje Špice nad planino Golobar. Ne vemo, kdaj se je to zgodilo, ker pa je na skali nad vhodom kaverne vklesan napis Fort Reisenauer 1915, lahko sklepamo, da je bil vsaj položaj pripravljen že prvo leto vojne z Italijo. Kaverna je ime verjetno dobila po stotniku Reisenauerju, ki je poveljeval topniški skupini Rombon (*Artillerie-Gruppe Rombon*). Top je na kartah poimenovan kot *Lederer Geschütz* (Ledererjev top). Maja 1917 je imel status samostojnega topa v okviru topniške skupine Golobar.
Iz glavnega rova na desno stran najprej vodita dva krajša odcepa, ki se končata vsak s svojo lino. Ti dve že po obliki nista primerni za top in sta verjetno služili opazovanju. Na koncu se rov razširi v prostor, kjer je bil nameščen top. Položaj je še posebej zanimiv zato, ker se je pod strelno lino ohranilo skoraj celotno prednje vpetje topa za minimalne strelne line. Njegova cev oziroma zibka je morala biti zaradi streljanja skozi majhno lino vpeta tik pod njo namesto blizu težišča. Ker bi moral zaradi takega načina vpetja dvižni mehanizem topa premagovati težo celotne cevi z zibko, so jo na sprednjem delu obtežili s protiutežjo, ki je visela v jašku pod prednjim vpetjem in mehanizmu olajšala delo. Do tega jaška je bilo mogoče dostopati skozi odprtino v tleh približno na sredi topniškega prostora.
Top je bil usmerjen proti jugozahodu, pokrival pa je greben Debeljak-Krasji vrh-Veliki vrh-Pirhovec-planina Jama-Špik-planina Polovnik, pa še severna pobočja Polovnika, dolino Slatenika v srednjem toku in vznožje Javorščka. Kot je razvidno iz fotografije, je bil top brez namerilnih naprav za neposredno merjenje, saj so imeli topničarji za pomembnejše cilje izračunane strelne elemente, ogenj pa so nato preko telefona usmerjali topniški opazovalci.
Viri:
* Marko Simić: Utrdbi pod Rombonom – predstraža soške fronte, Založba Rombon, Ljubljana 2005
* M. Christian Ortner: Die österreichisch-ungarische Artillerie von 1867 bis 1918 – Technik, Organisation und Kampfverfarhen, Verlag Militaria, Dunaj 2007
* [http://stari.forum.prohereditate.com/www.drustvo-soskafronta.si/depo/lipnik_reisenauer.jpg](http://stari.forum.prohereditate.com/www.drustvo-soskafronta.si/depo/lipnik_reisenauer.jpg) (fotografija topa na položaju leta 1916)
2 comments
V Redditovem najljubšem serialu Po sledeh soške fronte smo že večkrat omenili selitev trdnjavskih topov M.96 iz utrdbe Fort Hermann na varnejše položaje v bližnji okolici. Enega so avstro-ogrski vojaki namestili v kaverno, izvrtano v pobočja Srednje Špice nad planino Golobar. Ne vemo, kdaj se je to zgodilo, ker pa je na skali nad vhodom kaverne vklesan napis Fort Reisenauer 1915, lahko sklepamo, da je bil vsaj položaj pripravljen že prvo leto vojne z Italijo. Kaverna je ime verjetno dobila po stotniku Reisenauerju, ki je poveljeval topniški skupini Rombon (*Artillerie-Gruppe Rombon*). Top je na kartah poimenovan kot *Lederer Geschütz* (Ledererjev top). Maja 1917 je imel status samostojnega topa v okviru topniške skupine Golobar.
Iz glavnega rova na desno stran najprej vodita dva krajša odcepa, ki se končata vsak s svojo lino. Ti dve že po obliki nista primerni za top in sta verjetno služili opazovanju. Na koncu se rov razširi v prostor, kjer je bil nameščen top. Položaj je še posebej zanimiv zato, ker se je pod strelno lino ohranilo skoraj celotno prednje vpetje topa za minimalne strelne line. Njegova cev oziroma zibka je morala biti zaradi streljanja skozi majhno lino vpeta tik pod njo namesto blizu težišča. Ker bi moral zaradi takega načina vpetja dvižni mehanizem topa premagovati težo celotne cevi z zibko, so jo na sprednjem delu obtežili s protiutežjo, ki je visela v jašku pod prednjim vpetjem in mehanizmu olajšala delo. Do tega jaška je bilo mogoče dostopati skozi odprtino v tleh približno na sredi topniškega prostora.
Top je bil usmerjen proti jugozahodu, pokrival pa je greben Debeljak-Krasji vrh-Veliki vrh-Pirhovec-planina Jama-Špik-planina Polovnik, pa še severna pobočja Polovnika, dolino Slatenika v srednjem toku in vznožje Javorščka. Kot je razvidno iz fotografije, je bil top brez namerilnih naprav za neposredno merjenje, saj so imeli topničarji za pomembnejše cilje izračunane strelne elemente, ogenj pa so nato preko telefona usmerjali topniški opazovalci.
Viri:
* Marko Simić: Utrdbi pod Rombonom – predstraža soške fronte, Založba Rombon, Ljubljana 2005
* M. Christian Ortner: Die österreichisch-ungarische Artillerie von 1867 bis 1918 – Technik, Organisation und Kampfverfarhen, Verlag Militaria, Dunaj 2007
* [http://stari.forum.prohereditate.com/www.drustvo-soskafronta.si/depo/lipnik_reisenauer.jpg](http://stari.forum.prohereditate.com/www.drustvo-soskafronta.si/depo/lipnik_reisenauer.jpg) (fotografija topa na položaju leta 1916)
Pro hereditate je bil top forum za Sosko fronto.