Med slabimi primeri podjetij – zaradi katerih je zdaj nujna ustanovitev novega birokratskega aparata, »direktorata za prenos zasebnega lastništva na zaposlene« – je minister za delo Luka Mesec včeraj navedel Domel iz svojih rodnih Železnikov. Mesec se je po poročanju STA zavzel za reševanje stisk podjetij, kot je Domel, kjer so pred leti del menedžmenta in zaposleni odkupili del podjetja, a je danes zaradi upokojitev skoraj polovica vseh lastnikov zunaj njega. »Domelu grozi nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer,« je dejal Mesec.
Domel, uspešno izvozno podjetje, sicer velja za vzor notranjega upravljanja podjetij v Sloveniji.
Čemažar: V nobeni stiski nismo, smo pa razočarani nad spremembo dohodninske zakonodaje
Na Meščeve trditve se je odzval šef Domela Matjaž Čemažar: »Nismo v nobeni stiski, smo pa razočarani, da minister Mesec in državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič nista prisluhnila kompromisni rešitvi, ki smo jo predlagali. V Domelu smo oporekali zadnji noveli zakona o dohodnini v delu, kjer se prodaja lastnih delnic obdavči kot dividenda, ne kot kapitalski dobiček. Sprememba 90. člena v zakonu o dohodnini je za nas boleča: ministrstvo za finance in Mesec sta sicer prisluhnila našim težavam, a nista našla nobene rešitve. Sprememba zakonodaje pa je poslabšala edini instrument, ki smo ga dobili šele s popravkom zakona pod vlado SDS, za naše notranje lastnike, ki so do deležev prišli večinoma še iz certifikatov, in jih s tem spravlja v neenakovreden položaj.«
Kot pravi Čemažar, so v skupini podjetij z njim podobno sestavo lastništva in v sodelovanju z GZS predlagali spremembo predloga zakona, ki bi dovoljeval izjemo, če gre za pridobivanje lastnih delnic z izključnim namenom prodaje delnic zaposlenim, kar je skladno z zakonom o gospodarskih družbah.
O čem govori Čemažar? Od 1. januarja letos je veljala razveljavitev člena v zakonu o dohodnini o tem, da morajo biti vsi nakupi oziroma prodaje lastnih deležev v podjetju obdavčeni kot dividende. Ni bilo več treba davka nujno plačati po polni, 25-odstotni stopnji, temveč se je lahko plačal tudi davek na kapitalski dobiček, kjer se davčna stopnja postopoma znižuje. To je bilo dotlej možno le, če je družba kotirala na borzi in tam kupovala lastne delnice. Domel pa ni javna delniška družba, ne kotira na borzi.
Golobova koalicija pa je v ponedeljek razveljavila skoraj vse Janševe popravke dohodninske zakonodaje. Zdaj gre obdavčitev prodaj lastnih deležev svojim družbam spet po sistemu dividend: dobiček bo obdavčen po 25-odstotni stopnji, možnosti obdavčitve po sistemu kapitalskih dobičkov, ko je po 15 letih imetništva davek enak nič (razen če lastne delnice kupi kotirajoča družba), ne bo več.
Kako v Domelu urejajo lastništvo družbe?
Domel je v stoodstotnem lastništvu Domela Holdinga. Lastniki Domela Holdinga pa so predvsem zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Na zadnji dan minulega leta so imeli zaposleni v skupini Domel 47,31-odstotni lastniški delež, upokojenci 36,94-odstotnega, nekdanji zaposleni 7,83-odstotnega, preostali pa 7,92-odstotnega, je razvidno iz letnega poročila. Podatki s portala Dun & Bradstreet kažejo, da ima Domel Holding na današnji dan za 0,64 odstotka kapitala lastnih delnic. K tem se vrnemo nekoliko pozneje.
Delnice holdinga so vinkulirane: to pomeni, da jih lastniki ne morejo prodati kar komurkoli, za prodajo potrebujejo soglasje nadzornega sveta. Dodajmo še, da je glasovalna pravica delničarjem po statutu omejena na dva odstotka kapitala. Torej, lastnik, ki ima večji delež od tega, lahko uveljavlja le za največ dva odstotka glasov na skupščini.
Ali drži teza, da delnice Domela kupujejo »zunanji ljudje«, »bavbavi«, ki jim niso mar »razmere za delo in plače zaposlenih«, temveč jih žene pohlep po dividendi? »Ne,« odgovarja Čemažar. »Prenos« lastništva, torej prodajo in nakupe delnic lastniške družbe, imajo urejen v pravilniku: »Sprememba lastništva se odvija po naravni poti, saj večina zaposlenih ob upokojitvi delnice zadrži in posledično se zmanjšuje delež kapitala v lasti zaposlenih. Upokojence in nekdanje zaposlene pa družba vsako leto pozove k prodaji delnic, te gredo v sklad lastnih delnic.«
Kdo pa lahko delnice kupi? Pravilnik določa tri kroge:
v prvem lahko Domel Holding (lastne) delnice proda novim zaposlenim, ki so zaposleni v družbi več kot dve leti in še niso lastniki;
v drugem delnice zaposlenim, ki še ne presegajo pol odstotka lastništva;
šele v tretjem krogu lahko delnice kupijo tisti z lastništvom, ki že presega pol odstotka, in drugi.
»Sprememb v kapitalu je malo,« dodaja Čemažar. Baza Dun & Bradstreet kaže, da ima le pet delničarjev Domela Holdinga delež večji od dveh odstotkov. Največjega, 5,9-odstotnega, ima Miroslav Olič, vodja vzdrževanja, s 5,1-odstotnim sledi pred štirimi leti upokojena šefinja družbe Jožica Rejec, po 2,2 odstotka imata Janez Tušek, nekdanji razvojni inženir, in Ivan Mrljak, dva odstotka pa Štefan Bertoncelj, še en nekdanji direktor Domela. Čemažar, ki je vodenje Domela prevzel leta 2018, ima 0,95 odstotka kapitala Domela Holdinga.
Zaposleni delnice kupujejo, delniških opcij nimajo, »ker se je šele spomladi letos pojavila za tako nagrajevanje davčneje stimulativnejša zakonodaja,« še pravi Čemažar. Od zadnje Janševe dohodninske reforme namreč velja, da so nagrade v delniških opcijah obdavčene tretjino manj, kot so bile lani – to je sicer ena redkih davčenje ugodnejših rešitev dohodninske zakonodaje, ki je Golobova koalicija zdaj ni spremenila.
Mesec res ne šteka. Če ti 25% pobere država – zakaj bi prodajal? Ko gre delavec v pokoj bi moral z lahkim srcem predat svoje delnice in mirna penzija.
Kapitalizem je vera številka ena in ti si goreč vernik.
3 comments
Če dajo za paywall:
Med slabimi primeri podjetij – zaradi katerih je zdaj nujna ustanovitev novega birokratskega aparata, »direktorata za prenos zasebnega lastništva na zaposlene« – je minister za delo Luka Mesec včeraj navedel Domel iz svojih rodnih Železnikov. Mesec se je po poročanju STA zavzel za reševanje stisk podjetij, kot je Domel, kjer so pred leti del menedžmenta in zaposleni odkupili del podjetja, a je danes zaradi upokojitev skoraj polovica vseh lastnikov zunaj njega. »Domelu grozi nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer,« je dejal Mesec.
Domel, uspešno izvozno podjetje, sicer velja za vzor notranjega upravljanja podjetij v Sloveniji.
Čemažar: V nobeni stiski nismo, smo pa razočarani nad spremembo dohodninske zakonodaje
Na Meščeve trditve se je odzval šef Domela Matjaž Čemažar: »Nismo v nobeni stiski, smo pa razočarani, da minister Mesec in državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič nista prisluhnila kompromisni rešitvi, ki smo jo predlagali. V Domelu smo oporekali zadnji noveli zakona o dohodnini v delu, kjer se prodaja lastnih delnic obdavči kot dividenda, ne kot kapitalski dobiček. Sprememba 90. člena v zakonu o dohodnini je za nas boleča: ministrstvo za finance in Mesec sta sicer prisluhnila našim težavam, a nista našla nobene rešitve. Sprememba zakonodaje pa je poslabšala edini instrument, ki smo ga dobili šele s popravkom zakona pod vlado SDS, za naše notranje lastnike, ki so do deležev prišli večinoma še iz certifikatov, in jih s tem spravlja v neenakovreden položaj.«
Kot pravi Čemažar, so v skupini podjetij z njim podobno sestavo lastništva in v sodelovanju z GZS predlagali spremembo predloga zakona, ki bi dovoljeval izjemo, če gre za pridobivanje lastnih delnic z izključnim namenom prodaje delnic zaposlenim, kar je skladno z zakonom o gospodarskih družbah.
O čem govori Čemažar? Od 1. januarja letos je veljala razveljavitev člena v zakonu o dohodnini o tem, da morajo biti vsi nakupi oziroma prodaje lastnih deležev v podjetju obdavčeni kot dividende. Ni bilo več treba davka nujno plačati po polni, 25-odstotni stopnji, temveč se je lahko plačal tudi davek na kapitalski dobiček, kjer se davčna stopnja postopoma znižuje. To je bilo dotlej možno le, če je družba kotirala na borzi in tam kupovala lastne delnice. Domel pa ni javna delniška družba, ne kotira na borzi.
Golobova koalicija pa je v ponedeljek razveljavila skoraj vse Janševe popravke dohodninske zakonodaje. Zdaj gre obdavčitev prodaj lastnih deležev svojim družbam spet po sistemu dividend: dobiček bo obdavčen po 25-odstotni stopnji, možnosti obdavčitve po sistemu kapitalskih dobičkov, ko je po 15 letih imetništva davek enak nič (razen če lastne delnice kupi kotirajoča družba), ne bo več.
Kako v Domelu urejajo lastništvo družbe?
Domel je v stoodstotnem lastništvu Domela Holdinga. Lastniki Domela Holdinga pa so predvsem zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Na zadnji dan minulega leta so imeli zaposleni v skupini Domel 47,31-odstotni lastniški delež, upokojenci 36,94-odstotnega, nekdanji zaposleni 7,83-odstotnega, preostali pa 7,92-odstotnega, je razvidno iz letnega poročila. Podatki s portala Dun & Bradstreet kažejo, da ima Domel Holding na današnji dan za 0,64 odstotka kapitala lastnih delnic. K tem se vrnemo nekoliko pozneje.
Delnice holdinga so vinkulirane: to pomeni, da jih lastniki ne morejo prodati kar komurkoli, za prodajo potrebujejo soglasje nadzornega sveta. Dodajmo še, da je glasovalna pravica delničarjem po statutu omejena na dva odstotka kapitala. Torej, lastnik, ki ima večji delež od tega, lahko uveljavlja le za največ dva odstotka glasov na skupščini.
Ali drži teza, da delnice Domela kupujejo »zunanji ljudje«, »bavbavi«, ki jim niso mar »razmere za delo in plače zaposlenih«, temveč jih žene pohlep po dividendi? »Ne,« odgovarja Čemažar. »Prenos« lastništva, torej prodajo in nakupe delnic lastniške družbe, imajo urejen v pravilniku: »Sprememba lastništva se odvija po naravni poti, saj večina zaposlenih ob upokojitvi delnice zadrži in posledično se zmanjšuje delež kapitala v lasti zaposlenih. Upokojence in nekdanje zaposlene pa družba vsako leto pozove k prodaji delnic, te gredo v sklad lastnih delnic.«
Kdo pa lahko delnice kupi? Pravilnik določa tri kroge:
v prvem lahko Domel Holding (lastne) delnice proda novim zaposlenim, ki so zaposleni v družbi več kot dve leti in še niso lastniki;
v drugem delnice zaposlenim, ki še ne presegajo pol odstotka lastništva;
šele v tretjem krogu lahko delnice kupijo tisti z lastništvom, ki že presega pol odstotka, in drugi.
»Sprememb v kapitalu je malo,« dodaja Čemažar. Baza Dun & Bradstreet kaže, da ima le pet delničarjev Domela Holdinga delež večji od dveh odstotkov. Največjega, 5,9-odstotnega, ima Miroslav Olič, vodja vzdrževanja, s 5,1-odstotnim sledi pred štirimi leti upokojena šefinja družbe Jožica Rejec, po 2,2 odstotka imata Janez Tušek, nekdanji razvojni inženir, in Ivan Mrljak, dva odstotka pa Štefan Bertoncelj, še en nekdanji direktor Domela. Čemažar, ki je vodenje Domela prevzel leta 2018, ima 0,95 odstotka kapitala Domela Holdinga.
Zaposleni delnice kupujejo, delniških opcij nimajo, »ker se je šele spomladi letos pojavila za tako nagrajevanje davčneje stimulativnejša zakonodaja,« še pravi Čemažar. Od zadnje Janševe dohodninske reforme namreč velja, da so nagrade v delniških opcijah obdavčene tretjino manj, kot so bile lani – to je sicer ena redkih davčenje ugodnejših rešitev dohodninske zakonodaje, ki je Golobova koalicija zdaj ni spremenila.
Mesec res ne šteka. Če ti 25% pobere država – zakaj bi prodajal? Ko gre delavec v pokoj bi moral z lahkim srcem predat svoje delnice in mirna penzija.
Kapitalizem je vera številka ena in ti si goreč vernik.
Država je kriva, Mesec je kriv? Naivnost pa taka.