Šole ne moremo prenaročiti učencev, izobrazbo potrebujejo takoj

11 comments
  1. Po podatkih portala [ostro.si](https://ostro.si), se je od leta 2000 do 2020 povečalo število zaposlenih v šolstvu (od vrtca do faksa) iz 37.500 na 48.500. Medtem se je število oseb, mlajših od 24 let zmanjšalo iz 610.000 na 510.000. Ali resnično potrebujemo 5.000 več učiteljev presodite sami.

    Drugače gre za namenski članek, katerega namen jeustvariti vtis nizkih plač v šolstvu in s tem izboljšanja pogajalskih izhodišč pri prihajajočih stavkah/pogajanjih za višje plače v JS.

  2. Še ena stvar, na katero se opozarja že vrsto let, pa nihče ni ukrepal… Smo pa lahko vsaj veseli, da število učencev narašča 🙂

  3. Učitelj je idealni poklic za fušanje zraven šihta. Poznam jih nekaj in vsi furajo popoldanca zraven.

  4. Sem profesorica matematike po izobrazbi, ampak sem se odločila, da ne bom delala v šolstvu, ker sem ugotovila, da to ni zame (preveč stresno, preveč nekega administrativnega dela, preveč ukvarjanja z disciplino, preobsežni učni načrti,…). Zaposlila sem se v finančnem sektorju in že kot pripravnica dobila višjo plačo kot dobijo učitelji po več letih. Take plačo, kot imam zdaj po cca 10ih letih, ne bi dobila kot profesorica nikoli.

    Moji sošolci so po diplomi iskali službe kot profesorji matematike in tudi na osnovnih šolah (čeprav naša izobrazba predvideva delo v SŠ), dobili so redki. So pa dobili možnost se zaposlit v IT branži, v finančnem, bančnem sektorju, pa tudi v drugih dejavnostih. Zdaj so profesorji matematike zelo iskani; tisti od teh sošolcev, ki so kratek čas delali v šolstvu (razna nadomeščanja), dobivajo ponudbe od šol. Ampak nihče se ne odloči it nazaj, ker bi šel na nižjo plačo. Pa so si eni od teh zelo želeli delati v šolstvu… A ni to žalostno?

  5. Učitelji bi mogli dobiti višji plačo (sama trdim, da je bober učitelj/profesor vreden svoje teže v zlatu) in imeti malo več avtoritete ( ne pa da enega sončka narobe pogledajo in je že drek s sodiščem)

  6. Sem učiteljica začetnica, res je, plača je nizka, ampak to delo opravljam s srcem in dušo. Od majhnega sem si želela biti učiteljica in iz službe prihajam vedno dobre volje, zagnana ter motivirana. Ne predstavljam si karkoli drugega delati.

    Ni sarkazem, resno mislim. 🙂

  7. Sem medijc/grafik po izobrazbi in moja specializacija je 3D.

    Sem bil asistent na faksu kot praktikant in sem dejansko užival v delu, ampak sam nisem končal faksa in sem učil magistre. Kako in zakaj? Imel sem mandatorno prakso 1 semester in sem želev vprašati če lahko pri profesorci delam, vendar me je naslednji dan ona vprašala če bi lahko pri njej delal. Boom!

    Ker smo imeli isti izbirni predmet, vendar jaz v 2. letniku, oni pa v pač komaj kot kot magistri.

    Profesorca je bila odlična, se spozna na temo, vendar ker je imela še veliko drugih predmetov, dejansko ni mogla toliko truda vložit kolikor je hotela in je pogosto, če ne vedno, pošiljala maile ob 11ih zvečer.

    Asistent pa kljub vsemu, ni bil najbolje podkovan v tem, vendar je učil zelo dobro, ampak pomankljivo, kajti ni imel izkušenj v industriji.

    Jaz ko sem delal/sestavljal predavanja in laboratorijske vaje, sem pa sam aktivno raziskoval o temah nekaj dni prej in ko sem izvajal skupinske in individualne ure laboratorijskih vaj, sem se učil kje so pomanjkanja in se prilagodil. Ker to delata dve osebi ločeno, ne moreta imeti znanje o vsem, kljub izmenjevanju informacij, zmanjka.

    Ko je prišel čas da končam, sem prostovoljno to počel še 1 leto, ker sem želev pomagati profesorci, ker je ena redkih katera je verjela vame, ter izkušnje so izkušnje.

    Ko pa sem vprašal ob koncu faksa kako je z možnostjo zaposlitve, pa je rekla da bi moral biti ne asistent, vendar nekakšen tehnični pomočnik številnim profesorjem, preden sploh lahko stopim v vlogo asistenta in to nekaj let, ter za mizerno plačo. Tokaj je žal zmanjkalo in sem se odločil it delat na firmo, v upanju da se naprej učim.

    Zdej, vsaj v ameriki ponekod delajo tako.

    Tisti ki delajo v firmah v določeni stroki, delajo polovičen delovnik/smena ali kot pomožni predavatelji in podajajo učencem dejansko znanje, katero je potrebno v industriji, zato ker take želijo tudi zaposliti in imajo velikokrat studije dokaj blizu šol, katere to izobražujejo.

    Posledica tega je, da če neki senior/lead poučuje na faksu, točno ve kateri učenci kaj in kako delajo, napredujejo, potencial itd itd. in po zaključku izobrazbe, jih avtomatično zaposlijo, ponudijo prakso in vedo kaj znajo, brez potreb po art testih in podobnim, ter se včasih celo tepejo s koknurenčnim firmah za te juniorje.

    Vedite, junior v tej industriji, kljub definicije 0-2 leti izkušenj, še ne pomeni 0 znanja, vendar samo 0 iskušenj v sami industriji, vendar da prideš noter je hudič, ker če nisi na taki šoli, znaš jebat ježa še leta po šolanju ( živijo 😀 ) in tako raste tudi konkurenca.

    Ker pa se je v samo 10ih letih industrija toliko spremenila, pospešila razvoj, število šol in učencev, je konkurenca toliko težja.

    Že moja profesorca je študirala v Milanu 3D in tekstil leta 2000, je njen pristop že ko sem jaz študiral, deloval rahlo zastaran in pravtako kaj je študirala, je vplivalo na njeno predavanje in rekel bi da celo večinoma “nekoristno” za večino, ker je bilo zgolj tehnično in ne praktično.

    Te dni sem zaposlen v industriji, ne 100% kar bi rad, venda ajde, gre, ampak kar sem učil leta nazaj je bilo bližje temu kar se potrebuje na trgu in lahko rečem da nisem narobe učil iz praktičnega vidika, medtem ko profesorca, je pa žal učila dokaj nekoristne stvari.

    Ja, na šoli smo imeli goste učitelje/predavatelje/bivše učence ( hi 😀 ), vendar 1 ura ni dovolj, 1 projekt pokazati ni dovolj, 1 tutorial ni dovolj, če večina nima pojma kaj gledajo, ker perdmet traja samo 1 semester in je to njihova prva izkušnja.

    Lahko sem pameten glede kaj bi potrebovali profesorji. Večje plače, več semestrov dolge predmete, bolj intimno specializacijo, manj balasta itd itd, ampak realistično, če bi firme katere imajo potrebe po kadru “sponzorirale” ali ponudile svoje senior delavce ali imeli program kjer izobražujejo kadre, bi bilo najboljše, ker zopet, točno vedo kaj potrebujejo, kako znanje, orodja itd itd itd.

    Če je kdo tukaj iz Outfit7, Triterion, Interblock Gaming, Guardaris, Actalogic,… ali katerakoli druga firma, ki potrebuje grafike (razen Tronog, vi se lohka jebete u pičko materno), for fucks sake, do something. Vsi iščete, vsi se pritožujete nad kadri, jebemdi naredite kaj. Vsi skačete/mo iz ene firme na drugo, cela industrija se/vas pozna in kar nekaj vas je na pozicijah, naredite kaj, ne pa ponujati 900€ za pozicijo in po 3 letih rečt da si človek ne zasluži povišice.

    Gre se tukaj za dobro industrije, olajšanje dela profesorjem, boljšo izobrazbo učencem in vse so bonitete za vas, ker dobite izobražen kader! Dober kader = bojše, hitrejše in učinkovitejše delo, ter boljše stranke. 1+1=2, ne pa 75!

    V sloveniji imamo trenutno mizerno količino delovnih mest, katere zahtevajo znanje 3D-ja/grafike, vsa so plačana mizerno in zahtevajo izkušnje, kljub temu da jih nobeden ne more dobit, ker se dejansko TEPEJO zapozicije, katere hočejo vsi, vendar 90% jih bo šlo v druge industrije, ker se kasjene odločijo, da jih to ne zanima in so šli na ta faks samo zato, ker niso imeli dovolj dobrih ocen za željenega in tako izpodrinili tiste študente ki so želeli in posledično, kvarijo ugled grafikov v sloveniji.

    Dokler se to ne bo popravilo, bo ves talent/kader ( zopet jaz ) šli v tujino, kjer bomo delali identične stvari za več denarja, manj stresa in bomo cenjeni, ker kdo bi si mislil, firme rastejo, doma pa stagnirajo, ker se pri 30ih ne morejo/nismo mogli niti odselit od staršev ali študentskih stanovanj.

    Sam sem prostovoljno učil, predaval in imel nastope na raznih dogodkih, kjer sem probal predstaviti moje delo, projekte in kako se nečesa lotiti. Nisem pričakoval da se bo oliko ljudi po predavanjih prišlo do mene, se mi zahvalilo za predavanja, ker sami niso vedeli kaj želijo, v kaj se spuščajo itd, da sem jim indirektno pomagal pri izbiri šol in iskreno mi je veliko pomenilo. Na neki točki, sem bil tisti, katerega so vsi poznali, zaradi dobrih ali slabih razlogov (preberi še enkrat objavo če je treba), ker sem odkrito kritizuri firme in industrijo, vendar na neki točki se je to obrnilo, ker sem toliko časa bil na sceni in edini,da me je že preveč ljudi poznalo in ne nastal mali ecochamber, brez konkurenčnih mnenj, pristopov in ali česarkoili, da sem se raje umaknil, ker ni več bilo debat, vendar sem imel več ali manj monologe.

    Kolikor smo imeli zagona, po letih dela, se je s pristopom Covida na žalost vse sesulo, staln smo se odstranili in predali/se odpovedali pozicijam in nalogam, ker brez dejanske podpore industrije, se ne da nikamor priti. Je pa vsaj prišlo na plan, kako pomembno je držat tempo, imeti mlade, ambiciozne in energične naslednike, preden gre vse v kurac.

    *rant končan*

  8. Delno je to umetno ustvarjena kriza. Učiteljev je vedno več in učencev vedno manj. Kar se je pa spremenilo je koliko učencev želijo imeti na učitelja

    Če so problemi z njihovimi načrti, naj pač sprejmejo realnost in povečajo normativ tako kot je bilo včasih. Dvomim, da bo kaka silna razlika

Leave a Reply