Nekaj je hudo narobe če smo tako visoko s tako malo prebivalstva v primerjavi z ostalimi državami na seznamu

45 comments
  1. Število prebivalstva načeloma nima veze s to statistiko (malo jo lahko izkrivi ampak ne pretirano).

    Ni mi jasno kako nam gre tako narobe. Mislim, razumem da so pogoji za vzroke, ampak ne razumem kako smo lahko toliko občutno slabši od sosedov – pa dvomim da imajo veliko boljše pogoje življenja in boljšo skrb za mentalno zdravje itd.

  2. Jaz statistike samomorov ne jemljem preveč resno, ker sem zasledil, da je vsaka drugačna.

    Nekatere nas postavijo proti vrhu ali celo v sam vrh, čeprav je veliko drugih držav, ki jim gre slabše (J. Koreja, baltske države, Finska). Potem pa imaš statistike, ki kažejo, da imajo med top 10 največ samomorov v Afriki in šele potem pride EU in ostal svet.

    Bi bilo pa zanimivo vedeti zakaj je takšna razlika med nami in državami nekdanje YU.

  3. Alkoholizem, premalo dela na mentalnem zdravju, sploh pri moskih, precej drog se vedno, slaba ekonomska situacija, sploh na podrocju nepremicnin (tud ce letos nasparas X, do naslednjega leta bodo stanovanja za 2*X drazja), in posledicno brezup, vse vecja osamljenost, sploh tam 30+,…

    Pokombiniras par od teh skupaj, pa par let tko, pa mas samomor.

  4. Per 100.000! Tukaj nima število prebivalcev nobene veze več. Pa če je nas 2M ali pa Korejcev 52M. Ko maš enkrat per 100.000 je število prebivalcev popolnoma nepomembno.

  5. Pri takšnih plačah in zdravstvenem sistemu kot ga imamo mi, bi se js tut že zdavnaj fental.

  6. Tako pač je ko folk bere in komentira samo depresivne poglede na življenje.

    Se ne bi čudil če redni obiskovalci socialnih omrežji so bistveno bolj žalostni od tistih ki to ne počnejo.

  7. 15,7 na 100 000 ljudi? A sem edina, ko sem mislila, da je ful več samomorov?
    Me zanima kakšna bi bla statistika, če bi vključili vse poskuse samomora.

  8. Mentalno zdravje je v žalostnem tanju ampak kaj naredimo glede tega? To je posledica mnogih dejavnikov, vključno z zaprto, obsojajočo kulturo, ki jo furamo.

    Koliko se sami zamislite nad svojim vedenjem, ki spodbuja kulturo v kateri se je treba vsega sramovat? Recete kolegom, da naj se umirijo, ko se norčujejo iz “lenih ljudi, ki čepijo na socialni”? Spregovorite proti rasizmu? Se poskušate pogovorit s sodelavci ali sošolci, ki so umaknjeni iz družbe ali v stiski?

    Nekaj časa sem živela v tujini in moram reči, da čeprav so plusi in minusi povsod, je en velik plus zahoda to, da je več spodbujanja in prijaznosti. Pri nas je vsak nesposoben, glup, len in ne vem kaj še vse. Obnašamo se kot hobiti, ki samo iščejo, kdo ni ustrezen, normalen, primeren…

    Te statistike so odraz sramu, bolečine in izoliranosti.

  9. Tega nikoli nisem razumel v Sloveniji.
    Imate eno od najlepših držav, s super geolokacijo, z dovolj Sonca, z odlično hrano. Mediteran je takoj zraven, Alpi tudi, ampak ste vedno nekaj nezadovoljni, pikolovski in iščete vedno slabosti in negativizem, namesto da išete v samo pozitivne zadeve. Ne gre ti? Nasmej se na silo in ti bo pomagalo. V tej državi bi morala povprečna starost biti 100 let. Znižajte pričakovanja, živite bolj preprosto, ne glejte TV-ja v prostem času, vzemite z veseljem tisto, kar vam okoliščine trenutno ponujajo in delajte na tem da pridete do življeskega stila, ki vam bolj ustreza. Si depresiven/na? Budilka ob 07:00 in naredi 7km za eno uro časa in ne boš več. Da se ubijem zaradi neuspeha/izgube partnerja/depresije/bolezni? No way.

Leave a Reply