Primerjava posameznih disciplin (fakultet) Univerze v Ljubljani glede na njihovo relativno rangiranje v QS Subject ranking 2022

7 comments
  1. Ker na tem subredditu pogosto pride do pričkanja glede tega, katere fakultete so ničvredne in bi jih morali ukinit ter katere so direktno od Boga poslane, sem se odločil naredit neko kolikor toliko objektivno primerjavo tega, kako se Univerza v Ljubljani primerja z drugimi svetovnimi univerzami v posameznih **disciplinah** in posredno posameznih fakultetah. To rangiranje torej **ne** opisuje tega, katere fakultete so najbolj uporabne, sproducirajo najbolje pomembne/najbolje plačane itd., temveč to, **kako konkurenčne so v svetovnem merilu, znotraj svoje discipline.**

    So podlago sem vzel QS Subject ranking 2022, ki velja za najbolj uporabljeno rangiranje. **Več o metodologiji**, sploh o tem, kateri dejavniki se upoštevajo v kakšni meri ter katere univerze so v rangiranje vštete, je na voljo tu:

    [https://support.qs.com/hc/en-gb/articles/4410488025106-QS-World-University-Rankings-by-Subject](https://support.qs.com/hc/en-gb/articles/4410488025106-QS-World-University-Rankings-by-Subject)

    [https://support.qs.com/hc/en-gb/articles/4405955370898-QS-World-University-Rankings](https://support.qs.com/hc/en-gb/articles/4405955370898-QS-World-University-Rankings)

    Glavna težave tega rangiranja so:

    1. Za velik delež disciplin je rangiranje podano kot interval. V teh primerih sem za izračun percentila uporabil srednjo vrednost intervala.
    2. Niso vključene vse univerze na svetu, temveč le take, ki so dobre v določeni regiji/državi in hkrati zadoščajo še nekaterim pogojem, več o tem na povezavi do metodologije. Kaj je torej posledica? Fakultete UL bi bile torej **v svetovnem merilu rangirane boljše** (e.g. višji percentili), ampak namenu **primerjave posameznih disciplin/fakultet UL** to rangiranje v veliki meri zadošča.
    3. Iz discplin ni možno potegniti **popolnih** vzporednic s fakultetami, ampak se mi zdi, da smo vseeno lahko precej natančni.
    4. Niso zajete vse discipline UL, oz. so discipline različnih fakultet zajete pod eno kategorijo.

    Kaj lahko opazimo iz tega rangiranja, če med seboj primerjamo **relativna rangiranja v različnih disciplinah**? V primerjavi z “vrstniškimi” fakultetami na UL izstopa predvsem disciplina fizika in astronomija (in posledično vsaj oddelek za fiziko na FMF), ki doseže 55. percentil, sledita pa ji disciplini računalništva (FRI) in ekonomije (EF). Negativno pa izstopajo predvsem pravo (PF, 6. percentil), kemijsko inženirstvo (FKKT, 9. percentil), in izobrazba (PEF, 13. percentil). Spet pa poudarim, da so realni percentili teh fakultet v svetovnem merilu višji, saj se tu gleda nekje 500-700 najboljših univerz v posmeznih disciplinah v določenih regijah (glej metodologijo), ampak vseeno je slika jasna glede tega, katere **discipline** UL ter s tem fakultete so najbol oz. najmanj konkurenčne.

  2. Kot je povedal OP v komentarju, graf predvsem odraža samo metodo zbiranja podatkov. Mimogrede Elektro fakultete sploh vmes ne najdem.

    Objave v percentilih povejo zelo malo. Članki oz. percentilno rangiranje je zahteva za habilitacijo (pridobitev in obdržanje naziva Asistent, Docent, izr. ali redni profesor). Jasno se v praksi tu umetno napihuje uspešnost, saj je to direktno merilo. Če bi namesto tega merili pedagoško uspešnost, bi se ta sistem popolnoma reorganiziral.

    Pravna fakulteta zagotovo nima potenciala za znanstvenoraziskovalne članke, vsekakor pa je pomembna za razvoj politike in prava v državi. Med drugim najbolj uspešni pravniki nimajo znanstvenih objav ampak napredujejo s kariero drugje.

    Naposled je VSE kar izvem iz grafa stopnja zaposlivosti. Študij fizike in astronomije je izredno teoretičen študij, zato večina raziskovalcev ki tam vztraja tudi OSTANE v teh znanstvenoraziskovalnih vodah. Ostali študenti se pogosto odcepijo po diplomi in grejo po bolonjskem programu na magisterij (in celo doktorat) v druge znanosti, ki imajo boljšo stopnjo zaposlivosti v industriji in posledično bolj ugodne življenjske razmere.

    Mimogrede, kje bi bil pa FDV? Na dnu kot nezaposljiv ali na vrhu kot (v povprečju) znanstveno manj sposoben kader?

Leave a Reply