Zadnjic je nekdo ravno vprasal, ce bi branili Slovenijo v primeru vojne. Kaj menite o temu?

32 comments
  1. Premalokrat se spomnimo, da so naši predniki umirali, da imamo danes svojo državo, jezik , da sploh živimo in obstajamo kot narod. Hitler ni bil ravno poznan kot ljubitelj slovanov.

  2. Seveda je ne bi branil, le zakaj? Da bom lahko te iste politične frise gledal do smrti (če me na fronti prej ne fentajo)…

  3. Zadnjič sem odgovoril da verjetno ne. V zadnjem letu, ko sem videl kaj se dogaja s tistimi ki se ne borijo, sem si 100% premislil.

  4. Vam delim se kancek svojih misli. Sebicnost ni to kar je pripeljalo clovestvo na vrh prehranjevalne verige. Zmoznost sodelovanja v velikih skupinah nas je med drugim katapultiralo v uresnicitev najvecjih projektov v zgodovini. Fokus in sovrastvo do raznih individualnih politikov ali ljudi na sploh, ki vrsijo zadeve vsak na svoj nacin je hkrati prav tako izrazanje mnenja, prav takega kot mu nasprotujete in dvojni standardi na najvisjem nivoju.
    Mnenja sem, da je nasa toleranca do drugacnosti unicujoca. Izhaja pa ravno iz egocentrizma, sebicnosti in pomanjkanja obcutka enotnosti in pripadnosti.
    Sele, ko zadeve postanejo res hude se zavemo minljivosti in vrednot, ki so zares pomembne. Spomenik na sliki je opomnik temu. Poskusimo biti taki tudi v casu blaginje.
    Ze samo biti rojen v Sloveniji je loterija, ki smo jo zadeli ob rojstvu.

  5. Tale slika mi je pa dala misliti. Nekaj let nazaj bi zagotovo rekel da, sedaj…niti slucajno.

    Je pa zanimivo razmisljati kaj bi se zgodilo ob splosnem vpoklicu v primeru nevarnosti. Sem se ze veckrat to prasal, sploh v zadnjem casu. Najbrz se nanj niti nebi odzval in potem probal mitigirati posledice ali pa enostavno oditi drugam.

  6. Ne.

    Nisem veren, ne verjamem v reinkarnacijo, posmrtno življenje ali duše. Smatram torej da, imam eno življenje. Ne bi se rad vrnil v nič, iz katerega sem nastal, da bi ohranil nek socialni konstrukt, ki mi ne pomeni veliko.

    Žrtvovati se za življenje ljubljenega mi je razumljivo, ubijati in umreti za domovino nepredstavljivo.

  7. Bi. Samo ne za rdečo zvezdo.

    Tudi naši dedje so jo branili, pa jih je rdeča zvezda po vojni izdala in namesto svobode so dobili komunistično diktaturo.

    Komunisti so bili celo vojno v borbi samo zato ker so računali na oblast po vojni in ne za svobodo ljudi.

  8. Branil bi v večini družino,svoje otroke in prijatelje kar je večino globje Slovenije.Pred fašisti in drugimi sovražniki bi tudi branil ljudi s katerimi ne želim imeti opravka

    Branil pa ne bi politike,instigatorje,kolaborante.Ti se lahko grejo jebati v anale

  9. Te ljudje, ki so se borili, so v veliki meri tudi poklali sonarodnjake, vključno z otroci, ženskami in starejšimi. Jih ne morem spoštovati.

    Tezko je imeti ljubezen do ljudstva, ce imas obcutek, da jim ni mar zate. Zakaj bi branila ljudi, ki povzročajo toliko slabega? Ne čutim zvestobe v tem pogledu.

  10. zakaj? zato da si ga mafija lahko lepo naprej drka na državo pa na vse ns med tem ka jih polovica ljudi zagreto brani, saj je vendarle vse boljše kot janša? Ne, lmao, spizdim na havaje iz kokosa pit ananasov sok

  11. Nah bruh. My life ain’t worth some land. There’s plenty of other countries. Politics fighting like kids sending their people to murder eachother for no reason.

  12. Odvisno od situacije, definitivno ne bi šel v uniformirano vojsko predano enemu ali drugemu režimu. Bi pa branil dom in tudi širšo okolico, tudi domovino v določenih razmerah, ampak po “partizansko”, brez da bi se pridružil kakšni skupini, ki ima politične/ideološke cilje v ozadju. In izključno samo za obrambo.

Leave a Reply