Tisoč različnih osebnostnih sposobnosti, delovne izkušnje iz točno takšne določene panoge, OBVEZNO narejen strokovni izpit, ki si ga moraš sam plačati in še kaj bi se našlo 🙂

14 comments
  1. Jp pa med 1000+ tehnologijami moras znat tocno 5 tistih, ki jih oni hočejo in to vseh 5 s 3+ let izkušnjami. Za junior in vstopne poticije rabis vsaj 2 leti izkusenj, ki jim moras manifestirat, ce nimas vez.

    Pa se sam se moras prodat na intervjuju, ker vprasajo samo “povej o sebi”.

  2. Dva trenutna “bisera” na eštudentski servis:

    Kolektor Etra – Iščejo študenta/ko elektrotehnične ali strojne smeri, ki ga/jo zanima delo v razvoju: sodelovanje in pomoč pri načrtovanju internih aplikacij in daljnoročnega razvoja transformatorjev, pri specializaciji za reševanje tehničnih problemov s področja konstruiranja in izdelave transformatorjev. Zaželena znanja – programski jeziki: C#, Kotlin, TypeScript, Python Ogrodja: Spring Boot, Angular, . NET Orodja: Docker, Kubernetes, Git, MySQL, PostgreSQL – plačilo 6,34 neto

    Petrol – V oddelku informatike iščejo študentko/študenta za delo na oddelku. Potrebno je poznavanje operacijskih sistemov Windows, Linux, arhitekture in delovanja računalniških omrežij. Prednost imajo študentje/ke informatike, telekomunikacij ali elektrotehnike. Zahtevajo pogovorno znanje hrvaščine oziroma srbščine. Praviloma gre za delo izven njihovega rednega delovnega časa, ponoči, prek vikendov in praznikov – po dogovoru in potrebi. Za čas uvajanja je plačilo 6, 92 €/h bruto, kasneje 9, 40 €/h bruto.

    Ta drugi ima vsaj kasneje malo višjo postavko, upam da to dejansko dajo glede na to, da če prav razumem si dežurni ITjevec na Petrolu za celo regijo.

  3. Najbolj zanimiva do sedaj: parafraziram… “Gospod, vi ste žal preveč ambiciozni in željni poznavanja področij izven osnovnega nabora zadolžitev in zato niste najbolj idealen kandidat, ki ga iščemo.” 🐑🐑🐑

    Šlo je za white collar delo, z ogromnim potencialom za širjenje znanj

  4. Pac ni vsaka služba po vezah neka oblika nepotizma. Samo v Sloveniji je taka mentaliteta, predvsem med starejšimi, ki razumejo, da je dobit službo bitka. Da poštena oseba dela za minimalca in da v službi ne smeš uživat, ampak moraš trpet. Kdor je dobro plačan, pa mu je po vrhu služba še všeč je po vsej verjetnosti lenuh in sigurno ne služi pošteno.

    So pa njihovi največji sovražniki ljudje na sociali. Ker so jim po dohodku ti najbližje in ker “nic ne delajo” pa doma “lenarijo”, in da bi tud oni rajši bli na sociali, čeprav se verjetno globoko v sebi zavedajo, da si tega nihče ne zares želi.

  5. Poznam ogromno podjetij, ki zaposluje po vezah/priporocilih. Tudi placajo, ce je ustrezen kandidat in ponavadi so ti kandidati boljsi od tistih, ki se javijo na oglas. Ce delas v nekem podjetju je zelo malo verjetno, da bos priporocal slabega kandidata.

    V JS je pa druga zgodba

  6. Zato je pa networking pomemben. Tekom faksa se zelo splača spoznati z različnimi profesorji, asistenti, sošolci, ker se zelo hitro najde kakšen, ki ti lahko ponudi delo. “Veze” niso samo sorodstvene vezi ampak tudi vezi, ki si jih sam vzpostaviš. In to ni nič spornega.

  7. Ne, najbolj hecni so tisti oglasi, kjer znanja sicer niso neka huda, ampak je taka kombinacija zahtev, da je očitno, da je že en nečak izbran (vsaj 3 leta in 5 mesecev delovnih izkušenj).

  8. Eno vprašanje za vse, da sprožimo eno debato: To mene stalno muči – od kje ta slovenska tradicija slabo plačanih tehničnih kadrov v privat sektorju? Ker recimo se vsi spominjamo izkoriščanja inženirjev v Gorenju in Cimosu še tam okoli l. 2004.
    Po drugi strani se je v devetdesetih namnožilo kar nekaj solidnih služb v JU. Recimo takrat je Štrukelj za takratne šolnike (ti so danes že pred penzijo) izboril plače ki so bile višje in so hitreje naraščale kot inženirske.
    Včasih razmišljam, da je kriv Drnovšek, ki je v devetdesetih popustil Semoliču, ko se je minimalca nastavilo na 100.000 SIT? Je bil minimalec napačno nastavljen? Ali je bila napaka, ker Slovenija ni šla na panožne minimalce? Recimo, Semolič je takrat tako pritisnil, da praktično nismo imeli niti znotraj proizvodenj nikoli res ekstra razlike za nočne šihte, slabše pogoje dela, vikende, 3,4-izmensko vs. 2 izmensko.
    Opomba: danes se veliko glede vsega tega popravlja, ampak ali smo zadeve takrat napačno, “uravnilovsko” (do inženirjev ali pa do težjih ‘proizvodcev’) nastavili?
    Vaše mnenje?

  9. Bog pomagaj kak fejst bi rad delel delo ki mi ustreza, al pa da bi hobby bill full time job itd.

    Nevem job je ena temelnih stavri ko ti zjebe življenje, moreš delat ni drue, sploh pa ko je trg tak nausmiljiv. manjel kup služb, bil briden imam izkušnje, ne podalšajo/ zamenjajo/ nisi dovolj dober. A par firem vidim da ima še zdaj razpise pa je bilo leto nazaj.

    Flko lepše bi mi bilo v življenu pa se nei tolk sekiro/ bil v depi.

Leave a Reply