V prestolnici je več kot 11 tisoč popolnoma praznih stanovanj, v katerih ne živi nihče, prav tako v njih ni najemnikov
V prestolnici je več kot 11 tisoč popolnoma praznih stanovanj, v katerih ne živi nihče, prav tako v njih ni najemnikov
13 comments
ČLANEK (vir: Finance)
V času, ko poteka veliko pogovorov o pomanjkanju stanovanj v Ljubljani in ko politika obljublja gradnjo novih, se odpira tudi vprašanje, koliko stanovanj v prestolnici je pravzaprav praznih. Uradnih statistik o tem ni oziroma so pomanjkljive. Na podlagi podatkov o porabi elektrike, ki smo jih pridobili od Elektra Ljubljana, pa bi lahko ocenili, da je v prestolnici praznih nekaj več kot 11.500 stanovanj oziroma deset odstotkov stanovanjskega fonda.
Zakaj so te številke pomembne? Iz politike pogosto slišimo mnenja, koliko novih stanovanj potrebujemo, aktualna koalicija je v koalicijski pogodbi navedla številko 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je v nedavnem pogovoru za Siol povedal: pet tisoč stanovanj bi zgradili do leta 2026, nato pa po tri tisoč na leto do leta 2030.
Profesorica na ekonomski fakulteti Andreja Cirman je na drugi strani (prav tako za Siol) povedala: »Ves čas me izjemno preseneča ta lahkotnost operiranja s številkami o potrebnih stanovanjih. Nobene utemeljene študije nisem videla ali prepričljivega argumenta, kje in koliko stanovanj nam res manjka, predvsem pa nobenega namena, da najprej stanovanjski fond očistimo nestanovanjske rabe in potem ugotovimo, koliko primanjkljaja moramo v resnici nadomestiti z novogradnjami.« Kot pravi, bi bilo ekonomsko bolj smiselno aktivirati prazna stanovanja in stanovanja v nestanovanjski rabi (pri zadnjem ima v mislih kratkoročno oddajanje stanovanj turistom).
Koliko stanovanj je torej praznih? Osredotočili smo se na Ljubljano, ki ima največji stanovanjski fond in tudi največje potrebe po stanovanjih.
Podatke o naseljenih (in nenaseljenih) stanovanjih v Sloveniji beleži statistični urad. Po njihovi oceni je bilo leta 2021 v prestolnici nenaseljenih 23 tisoč stanovanj (vseh stanovanj naj bi bilo 129 tisoč). A na Sursu že sami opozarjajo: »To je zgornja meja, saj je možno, da so določena stanovanja uradno nenaseljena, v resnici pa naseljena, vendar se stanovalci v njih iz različnih vzrokov niso prijavili.« V to »maso« lahko sodijo tudi stanovanja, ki so uradno nenaseljena, dejansko pa niso prazna, saj se oddajajo, denimo, prek Airbnbja.
Kako torej do pravih podatkov?
Podatki o porabi elektrike: popolnoma praznih je več kot 11 tisoč stanovanj
Kolegi iz hrvaškega Liderja so na podlagi podatkov o količini porabljene električne energije ugotovili, da je v Zagrebu praznih skoraj 50 tisoč stanovanj. To pomeni nekaj več kot deset odstotkov stanovanjskega fonda v hrvaški prestolnici.
Pot, ki so jo, da bi prišli do okvirne številke praznih stanovanj, ubrali hrvaški kolegi, se nam je zdela logična in pravilna. Tudi ljudje iz slovenskih nepremičninskih in energetskih krogov, s katerimi smo govorili, ocenjujejo, da je to dobra metoda za ugotavljanje števila praznih stanovanj.
Elektro Ljubljana, ki »pokriva« prestolnico, smo tako prosili za tri podatke: prvič, koliko stanovanjskih oziroma gospodinjskih merilnih mest je v Ljubljani. Drugič, kakšna je povprečna letna poraba elektrike na posameznem gospodinjskem merilnem mestu. In tretjič, na koliko gospodinjskih merilnih mestih je lani poraba znašala manj kot 500 kilovatnih ur (po oceni naših sogovornikov lahko takšno stanovanje označimo kot prazno).
Iz podatkov, ki so nam jih posredovali, izhaja, da je v Ljubljani 130.353 gospodinjskih odjemalcev oziroma merilnih mest (Surs je v letu 2021 v prestolnici naštel 129.816 stanovanj). Povprečna letna poraba na merilnem mestu za gospodinjske odjemalce je lani znašala 3.885 kilovatnih ur. Merilnih mest s porabo, enako ali manjšo od 500 kilovatnih ur, je bilo lani 11.592. To je, denimo, 2,5-krat toliko, kolikor je stanovanj na Novih Fužinah, največji ljubljanski stanovanjski soseski.
Česa ne vemo? In zakaj novogradnje ostajajo prazne?
Česa o omenjenih stanovanjih ne vemo? Prvič, ne vemo, koliko jih je v hišah. Drugič, ne vemo ničesar o stanju omenjenih stanovanjskih enot, del jih morda ni primeren za bivanje.
Da bi bila vsa ta stanovanja neprimerna za bivanje, dvomimo; da ni tako, navsezadnje nakazuje tudi izjava Zorana Đukića, šefa agencije Stoja. Ta je za N1 pred slabim letom dni povedal, da številna stanovanja v novogradnjah po nakupu ostanejo prazna. »Večina novogradenj v Ljubljani je zelo zelo prazna. Razlogov za to je več, najpogosteje pa lastniki novega stanovanja, ki so ga kupili kot investicijo, ne želijo oddati, saj se jim ga zdi škoda,« je razložil.
Poglejmo konkreten primer, ki ga sicer ne moremo posplošiti na celoten trg, je pa zanimiv. Na ljubljanskem Viču je investitor sredi prejšnjega leta zgradil manjši blok s petimi stanovanji. Stanovanja, cena se je gibala okoli pol milijona evrov na enoto, je nekje do lanske pomladi oglaševal prek spleta. Poleti je bil blok končan, a do danes so se stanovalci vselili v le eno stanovanje. Pogled v zemljiško knjigo razkriva, da je od petih stanovanj le eno kupila fizična oseba, preostale štiri pa podjetje. Glede na objave na nepremičninskih portalih nismo zaznali, da bi lastniki omenjene štiri enote poskušali oddati.
V praznih ljubljanskih stanovanjih ujete tri milijarde evrov?
Kot že rečeno, karakteristik posameznih stanovanj ne poznamo, prav tako ne vemo, ali gre za »drage« novogradnje ali pa za stara rabljena stanovanja. A vseeno se pokusimo pozabavati z izračunom: če je praznih 11.592 stanovanj, kaj to pomeni v denarju?
Če število stanovanj pomnožimo s povprečno kvadraturo (po Sursu imajo ljubljanska stanovanja v povprečju skoraj 70 kvadratnih metrov uporabne površine), to pa s ceno za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani (srednja cena rabljenega stanovanja je v prvem lanskem polletju znašala štiri tisoč evrov za kvadratni meter), pridemo do zanimive ugotovitve: samo v praznih ljubljanskih stanovanjih je »parkiranih« 3,2 milijarde evrov.
“popolnoma praznih stanovanj, v katerih ne živi nihče, prav tako v njih ni najemnikov”, svaka čast bistremu umu, ki je skup spravo ta stavek!
Stanovanjksi maksimum kdaj?
Vedno, ko vsi omenjajo nova stanovanja, sem si mislil, da več betona ne rabimo. Slovencev nas je vedno enako (zelo majhen selitveni prirast), trend preseljevanja iz vasi v mesta se je že davno ustavil, oz. se obrača, torej stanovanja so prazna. Zdaj vidim, da so res.
prazna stanovanja rabis, da npr. ko isces stanovanje imas kaj za izbirat
gradnja novih stanovanj bi tudi tem praznim stanovanjem s konkurenco znižala ceno/vrednost
Člank je plačljiv, tko da ne vem, kako so prpravl statistike, ampak če nezasedenost nepremičnin povzemajo po tem, a ma kdo not prjavljeno stalno al začasno prebivališče al ne, je to izkrivljena statistika, ker padejo not vsa stanovanja, k se oddajajo na črno, česar je pa po moje kr velik.
Slovenci smo sammu seb največji sovražnik in hitr prjavmo koga, če ni prjavln al pa ni prjavln njegov ps, tko da bi blo glede tega najbl relevantno dobit podatke od upraviteljev, od koder bi se vidl, a res ni nbene osebe not prjavlene.
Fak to pa men zgledjo kot Backrooms
5% praznih je itak nujno, ze zarad sanacij in modernizacij med menjavo najemnikov, pol so tu razne luknje ki za bivanje niso vec primerne, a lastnik nima za burek, kaj sele sanacijo. Potem razne privathise z dvemi stanovanji, kjer bumerjem gre predobro, da bi dali v najem in se zaj. s tem, razne podedovane hise, kjer lastnik ne ve kaj bi sam s sabo v zivlenju in hisa/stanovanje pa caka.
Mi grejo na kurac taki osebki, ki izjavljajo v stilu “najprej naj se to, potem sele ono”. Najprej naj se zacne oboje, tak se tej ne bo dovolj. Navadni whataboutism z namenom zavlacevanja in zaviranja
Davek na prazne stanovanjske nepremičnine v mestnih občinah. Bam, rešeno.
Prazna so predvsem zato ker jih folk kupuje kot naložbo. Nič ne kaže na to da bodo cene padle. Bolš kupt nepremičnino v LJ kot pa da ti denar stoji na banki.
To je absolutno sfaljeno oz je neumen sistem ki to dopušča, sploh glede na stanovanjsko krizo in bolane najemnine trenutno.
Težava je v tem, da imajo ravno ti, ki kopičijo nepremičnine običajno zelo velik vpliv, so zelo dobro povezani na pravih koncih. V taki situaciji ni pričakovati sprememb. Ponavlja se zgolj prazno govoričenje o nečem, za kar je vsem jasno, da je očitno škodljivo in nemoralno. V resnici pa v ozadju ljudje na položajih največ energije posvetijo ravno iskanju izgovorov, da se ne naredi nič, da pač ščitijo svoje prijateljčke in vzdržujejo status quo. Kako prekiniti to neskončno zanko, razhajkati to sranje … vprašanje za milijon dolarjev oz misija nemogoče.
Lepe pozdrave od Jazbinška.
Duheci živijo not pa ljudje in bogovi iz nebes ki za iznajdljivega Bogeca opravljajo svete naloge.Bogec se je lepo spomnil da je v Sloveniji in vsepovsod toliko ogromno placa za život pa še Kitajci malo zaslužijo poleg.Win win!