https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/trenutni-izobrazevalni-sistem-je-bankrotiral.html

17 comments
  1. In delajo enako dramo kot je bila, ko so prišli smartphones in splošna dostopnost do interneta povsod. 🙄

  2. To pise folk k je pozabu kako sola deluje. Razn kakih seminarskih se tisto kar si naredil doma ne ocenjuje tko da goljufanje z AI sploh ni problem

  3. Meni se zdi rešitev dokaj enostavna. Naj nehajo z domačimi nalogami in vso delo naj naredijo v šoli. Tam ni dostopa do raznih “pomagal”. Bi pa bilo potrebno otroke naučiti sobivanja z moderni tehnologijami in njihovo pravilno rabo, namesto vse prepovedovat.

  4. Po tej logiki je v SLO vse bankrot. Tudi potniški promet je zastarel od kar imamo avte – pa nobeden give a fuck

  5. Bolj bednega članka pa že dolgo ne. Ojoj, učenci morajo hoditi v fizično stavbo, kjer jih učijo odrasli ljudje. 😱 In zdaj bo chatGPT spremenil vse?? 🤣 Kot prvo, učenci se lahko tudi šolajo na domu, še vedno pa bojo mogli imeti odraslega učitelja. Zakaj se torej starši v večji meri ne odločajo za to, če je pa že šola tako zanič? Kot drugo, osnovnošolci so digitalno nepismeni. Ne vidijo dlje od socialnih omrežij, na internetu ne znajo poiskati najbolj osnovnih spletnih strani (npr za NPZ), kaj šele kakšnih drugih informacij. Ne znajo niti klikniti na povezavo v spletni učilnici, ampak jim moram vse pokazati (po tem, ko sem tudi nekaterim staršem, ki niso našli povezave, odgovarjala s slikovnim mailom, da se povezava nahaja pod poglavjem NPZ, ki sem ga dala prav na vrh spletne učilnice…). Tretje, splošne razgledanosti je malo. ChatGPT še dela napake in je treba vse, kar napiše, kritično prebrati. Za to pa moraš imeti nekaj znanja. Le kje bi ga lahko dobil? 🤔

  6. Chat gpt je lahko v veliko pomoc, nemore pa zdaj kar naenkrat nadomestit clovekovega misljenja. Raje naj jih naucijo kako si z umetno inteligenco pomagajo kakor pa da zadevo prepovedo. S takim misljenjem samo nazadujemo

  7. Jaz našemu sistemu zamerim, da me ni naučil KAKO se sploh učiti.

    V šoli NIKOLI nisem slišal za sistem “spaced repetition” ali kaj podobnega.

  8. Meni se osebno zdi sistem ocenjevanja otrok precej zastarel. Na vecino testih se ocenjuje koliksen volumen neke snovi se solarji lahko naucijo na pamet, sepravi tudi ce si neumen pa mas velik casa za ucenje aka. piflanje mas lahko useeno dobre ocene.

    Po mojem mnenju bi moral bit vecji podarek na iznajdlivosti solarjev tako v osnovni kot srednjih solah, uporaba predavane snovi v praksi, ocenjevanje seminarskih in raziskovalnih nalog.

  9. Js dejansk nevem kako lohk eni uporablajo ChatGPT z tako samozavestjo. Nevem, če sm edini ampak KARKOLI uprašam dobim napačn odgovor. In ni potrebno 3h googlanja, da ugotovim d je ChatGPT narobe povedu, nucam max 3min. Enkrat sm ga uprašu o Hiramu Maximu Izumitelju mitraljeza in mi je biu CELOTEN odgovor narobn. In dejansko nemorm verjet kašne absolutne bedarije mi je kvasu o Maximu. Nikol ne uporablam ChatGPTja, ker mu ne zaupam niti mau.
    Edini dobr Ai language model mi je C.Ai

  10. Chat gpt uporabljam na premium naročnini od začetka in verjemi je zabaven. ampak da bi kakroli spremenil pri izobraževanju razen krepko olajšal dela ne bo. Slovenija ima odličen šolski sistem.

  11. *Učence združujemo glede na starost, jih petkrat na teden pošiljamo v fizično zgradbo, kjer poslušajo odrasle, ki v 6 urah poskušajo podati čim več znanja, in pri tem upamo, da razumejo vse, kar predvideva letni učni načrt.*

    ​

    Tako deluje šolstvo vsaj zadnjih 10.000 let, ker to proizvede najbolj izobražene otroke. V vsaki generaciji se najdejo pametni teoretiki, ki bi vse čisto spremenili, ker je vsak pred njimi bil idiot.

  12. Tole je blo pa prav mučno za brat, mi je žal da sem prišel do konca. Kaj je narobe s fizičnimi zgradbami ffs sej smo socialna bitja, zoom se pa je izkazal kot polomija

  13. Ne bom se delal, da lahko dam neko univerzalno rešitev, lahko pa iz prve roke (kot oče gimnazijca) povem kaj mislim, da je narobe:

    1. vse se vrti okoli ocen, to pa zato ker (kolikor sem uspel izvedeti) so šole/učitelji ocenjevani izključno po uspehu na maturi
    2. količina ocenjevanja je neznosna, za vsak predmet se zahtevajo 4 ocene v letu (za nekatere še več, recimo pri nas bo dobil pri matematiki 6 pisnih ocen). To pomeni cca 2 oceni na teden.
    3. otroci se ne učijo za znanje, samo optimizirajo za ocene
    4. pritisk staršev na otroke in profesorje za ocene in posledično na nekaterih šolah inflacija ocen (na ljubljanski “elitni” gimnaziji Bežigrad recimo negativnih ocen ne vpišejo, samo oceno s katero je popravljeno)
    5. profesorji načrtno iščejo neznanje in konstantno “zajebavajo”:
    1. recimo se venomer “zmotijo” in dajo nalogo iz snovi za katero so rekli da je ne bo na test (“saj to smo že jemali in bi morali znati”)
    2. na testu dajo toliko nalog da jih praktično nihče ne uspe rešit v danem času (mogoče od 30 uspeta dva v razredu)
    3. dostikrat se zgodi da se na testu ki pokriva dva meseca snovi da polovica snovi iz zadnje ure predavanja.
    6. Od predavanj učenci ne odnesejo nič, ko se začnejo učiti za test se začnejo učiti iz nule.
    7. Piflarija: pri mnogih predmetih se išče samo memoriziranje (biologija, zgodovina, geografija, celo tuji jeziki, kjer pričakujejo znanje lekcij na pamet)

    Največji problem je, da ta fokus na ocene rezultira v tem, da profesorji niso mentorji pač pa kontrolorji. Učenci na njih gledajo kot na sovražnike, ne pa na zaveznike. Če bi externalizirali preverjanje znanja, bi lahko to dinamiko spremenili: učitelj bi lahko postal nekdo, ki ti pomaga k uspehu, ne pa nekdo ki ti skozi ocene onemogoča prihodnost.

    Kaj bi spremenil?

    Ocenjevanje – šel bi na angleški model GCSE:

    1. Interne ocene ne smejo imeti nobenega faktorja v končnem uspehu oz za vpis vnaprej, naj bodo samo kazalnik za učence kakšno je stanje znanja.
    2. Ocenjevanje znanja naj se dela vsaki dve leti centralizirano in standardizirano. Torej podobno kot NPS, ki ga že imamo, pa se sploh ne upošteva.
    3. Ta eksterna ocenjevanja znanja naj se razporedijo na daljše obdobje (ne tako kot matura ko vse pade znotraj parih tednov)

    Predmetnik:

    1. Manjka: funkcionalna pismenost, sposobnost argumentiranja, osnove logike, poznavanje osnovnih logičnih napak.
    2. Brez učenja na pamet: v današnjem svetu informacijske dostopnosti je nesmiselno memorizirati snov. Razumet je treba koncepte, ne pa se učiti detaljov na pamet.
    3. Osnovna informacijska pismenost, osnovno znanje obdelave podatkov (uporaba Excela, itd..).

Leave a Reply