Gnojenje večinoma ostane le v zgornjih nekaj deset cm zemlje in je nujno za pridelavo hrane, medtem ko iztekanje kanalizacije začne v tleh in gre samo dol. Poleg tega je gnojenje razpršeno po celotni površini (nekaj 10m3 na hektar), medtem ko je iztekanje iz kanalizacije lokalno, na enem mestu lahko v krajšem času izteče več sto m3. Kanal C0 naj bi gradili znotraj še enega kanala zaradi varnosti, vendar pred nekaj dnevi so se pojavile slike, da so ta zunanji kanal nehali delati. Nisem se ravno poglabljal v to, morda gre tudi za manipulacijo.
In še zastonj zabavno dejstvo o gnojenju: najpomembnejša snov v gnojilih je dušik. Preden so izumili postopek kemijske pridelave dušikovih gnojil, je glavni vir zanj predstavljalo gvano – ptičji iztrebki. Gvano so v velikih količinah kopali na obalah in otokih Južne Amerike in na neki točki je bilo gvano izjemno drago ter je bilo po njem ogromno povpraševanje.
Pa se ena zadeva… v kanalizaciji se najdejo ostanki čistil, kemikalij, vlozkov, kondomov in še česa. V naravnem gnoju dotičnih stvari ni
Gnojenje je ključno za pridelavo hrane in kakovost le te.
Še posebej če bi radi rastline iz prsti ki ni umetno nafilana z dušikovimi solmi iz umetnih gnojil.
Kot vsem drugim se tudi veliki večini kmetom gre predvsem za denar, za ostalo jih briga.
Gnojnica ne pride 30m globoko, tudi gnoji se samo občasno. Bolj so problemi mineralna gnojila in nitrati s čemer v Ljubljani nimamo problema.
Ko bodo pelali drek skozi cevovod bo pa skozi vse leto odtekal pri vsakem spoju.
Kmetje: kanal C0 ni bil problem dokler ga ni začel kritizirati Janša. Sedaj je pa to velik problem.
Tile kmetje so največji hinavci pri nas. Molzejo subvencije, imajo zaposlene kmetijske delavce ki jim plačajo bolj kot ne minimalca, pol pa skoz jokajo kolk so bogi, čeprav so šle odkupne cene za hrano gor 2x. Imajo za več kot milijon € zemlje in vsake toliko kakšno parcelo spremenijo v zazidljivo in prodajo navadnemu delavcu po oderuških cenah, da se more ta pufat za 30 let. Verjamem, da tisti ki ima par hektarjev od tega ne more živet ampak vseeno ima zemljo, ki jo na koncu koncev še vedno lahko proda in se pač zaposli kot vsi ostali.
Gnojila lahko, pesticidi lahko, kanalizacija lahko…. bloki pa ne.
V moji okolici, ki je v Naturi 2000 imamo 2 mala potoka.
1. je zraven kmetijskih polj kjer intenzivno pridelujejo
V 2. pa zlivajo “očiščeno” vodo iz komunalne čistilne naprave
1. Je najbolj čista voda in tudi rake najdeš
2. je pa najbolj umazana voda v okolici
Zdej mi pa povej kako smo mi onesvaževalci
No ti povem:
Ni se moj namen prepirat, ampak vsak kmet ne more dobit prit do subvencij.
V okolju kjer zivim, si kmetje morejo vzet dopista, bolniške, praznika dela itd…niso plačani na uro, ampak pridelek.
Če ni pridelka, ni denarja. Tud če je delal 16h/dan.
Navadna služba: 40h/teden, dopust, bolniška, prevoz na delo, dela prosti dnevi. Nič ni narobe, če hodiš v službo, bi bilo super, da bi vsi oddelali svojih 40 ur na teden za minimalca.
10 comments
Gnojenje večinoma ostane le v zgornjih nekaj deset cm zemlje in je nujno za pridelavo hrane, medtem ko iztekanje kanalizacije začne v tleh in gre samo dol. Poleg tega je gnojenje razpršeno po celotni površini (nekaj 10m3 na hektar), medtem ko je iztekanje iz kanalizacije lokalno, na enem mestu lahko v krajšem času izteče več sto m3. Kanal C0 naj bi gradili znotraj še enega kanala zaradi varnosti, vendar pred nekaj dnevi so se pojavile slike, da so ta zunanji kanal nehali delati. Nisem se ravno poglabljal v to, morda gre tudi za manipulacijo.
In še zastonj zabavno dejstvo o gnojenju: najpomembnejša snov v gnojilih je dušik. Preden so izumili postopek kemijske pridelave dušikovih gnojil, je glavni vir zanj predstavljalo gvano – ptičji iztrebki. Gvano so v velikih količinah kopali na obalah in otokih Južne Amerike in na neki točki je bilo gvano izjemno drago ter je bilo po njem ogromno povpraševanje.
Pa se ena zadeva… v kanalizaciji se najdejo ostanki čistil, kemikalij, vlozkov, kondomov in še česa. V naravnem gnoju dotičnih stvari ni
Gnojenje je ključno za pridelavo hrane in kakovost le te.
Še posebej če bi radi rastline iz prsti ki ni umetno nafilana z dušikovimi solmi iz umetnih gnojil.
Kot vsem drugim se tudi veliki večini kmetom gre predvsem za denar, za ostalo jih briga.
Gnojnica ne pride 30m globoko, tudi gnoji se samo občasno. Bolj so problemi mineralna gnojila in nitrati s čemer v Ljubljani nimamo problema.
Ko bodo pelali drek skozi cevovod bo pa skozi vse leto odtekal pri vsakem spoju.
Kmetje: kanal C0 ni bil problem dokler ga ni začel kritizirati Janša. Sedaj je pa to velik problem.
Tile kmetje so največji hinavci pri nas. Molzejo subvencije, imajo zaposlene kmetijske delavce ki jim plačajo bolj kot ne minimalca, pol pa skoz jokajo kolk so bogi, čeprav so šle odkupne cene za hrano gor 2x. Imajo za več kot milijon € zemlje in vsake toliko kakšno parcelo spremenijo v zazidljivo in prodajo navadnemu delavcu po oderuških cenah, da se more ta pufat za 30 let. Verjamem, da tisti ki ima par hektarjev od tega ne more živet ampak vseeno ima zemljo, ki jo na koncu koncev še vedno lahko proda in se pač zaposli kot vsi ostali.
Gnojila lahko, pesticidi lahko, kanalizacija lahko…. bloki pa ne.
V moji okolici, ki je v Naturi 2000 imamo 2 mala potoka.
1. je zraven kmetijskih polj kjer intenzivno pridelujejo
V 2. pa zlivajo “očiščeno” vodo iz komunalne čistilne naprave
1. Je najbolj čista voda in tudi rake najdeš
2. je pa najbolj umazana voda v okolici
Zdej mi pa povej kako smo mi onesvaževalci
No ti povem:
Ni se moj namen prepirat, ampak vsak kmet ne more dobit prit do subvencij.
V okolju kjer zivim, si kmetje morejo vzet dopista, bolniške, praznika dela itd…niso plačani na uro, ampak pridelek.
Če ni pridelka, ni denarja. Tud če je delal 16h/dan.
Navadna služba: 40h/teden, dopust, bolniška, prevoz na delo, dela prosti dnevi. Nič ni narobe, če hodiš v službo, bi bilo super, da bi vsi oddelali svojih 40 ur na teden za minimalca.