Pa je verjetno 2x toliko mašin neregistriranih.

13 comments
  1. Količina traktorjev nima veze z samooskrbo. Jaz imam 5 traktorjev od tega so skoraj vsi neuporabljeni in zastareli. Se pravi delajo minus v sodobnem kmetijstvu. Imamo jih samo kot občasna servisna vozila( namesto viličarja ali za vleč prikolico) za resno obdelavo imam samo en traktor in ta je vreden trikrat več kot vsi ostali štirje skupaj. Se jih pa ne splača prodat, ker vseeno pridejo prav.

  2. Mamo 2 traktorja, uporablja se samo za pridelovanje hrane za doma. Stari starši imajo 3, tudi večinoma pridelujejo hrani zase, včasih so več prodajali, samo z vsemi birokratskimi omejitvami, se mogoče še kaj proda denar na roko. Nisem bil že dolgo na kolinah, ker ni časa zaradi faksa, naberemo pa vsaj 100 gajb krompirja na leto in nekaj druge zelenjave.

    Če bo država takole obravnavala kmete kot jih sedaj, bomo še manj samozadostni. Že pred ukrajinsko krizo slovenaki kmetje niso sadili pšenico, ker se jo ni splačalo zaradi prenizke cene, raje ječmen in koruzo, kot krmo za govedo. Divje zveri, srne in prašiči tudi uničujejo polja koruze in ječmena, ker noter hodijo. Država pa bolj posluša EU elito in zelene aktiviste kot pa kmete. Fajn, naj ljudje pa od američanov Monsanto pridelke pa putinovo pšenico. So oni bolj zeleni kot slovenski kmet

  3. Ljudem ni jasno, kaj pomeni biti samooskrben. Niti, kako kmetije delujejo v Sloveniji.

    V Sloveniji imamo izredno veliko malih kmetij in zelo malo velikih. Torej imaš 120k traktorjev, ne ker bi jih rabili toliko, ampak ker je toliko kmetov.

    ​

    Samooskrba je tricky tudi če bi imeli unije in poštiman sistem v nulo; torej bi vsi kmeti koordinirano sodelovali za oskrbo cele države. Kaj sploh pomeni samooskrba? Krompir in pšenica? Paradižnik in solata? Kaj pa vse ostalo?

    ​

    Že sama površina Slovenije ni dovolj, da bi proizvedli dovolj hrane za vse Slovence – odvisno spet, s koliko in katero hrano bi se zadovoljili ljudje. Preživeli bi že, ampak verjetno ne kake večje katastrofe, ki bi seveda prizadela večino kmetov naenkrat (pozeba, poplave, suša…)

    ​

    Tukaj se kvečjemu lahko pogovarjamo o STOPNJAH samooskrbe in kvaliteti hrane. Slovenski kmeti pa so tukaj res nastradali zaradi države, ki jih omejuje pri pridelavi, hkrati pa dopušča tujim, manj kakovostnim konkurentom prosto pot na police trgovin. Jebiga

  4. Ker kmetijstvo, gospodarska dejavnost in trgovina niso tako preproste teme, da lahko kar pričakuješ samooskrbo. Če je najcenejša koruza pri nas (na pamet govorim) tisoč na tono, da pokriješ stroške, cena na prostem trgu pa pol manj, je samooskrba za povprečnega državljana samo en konkreten davek, če bi bila nekako vsiljena.

  5. Zato ker je tok kmetov, to pomeni da ma vsak glih toliko zemlje, da ce hoce obrnit traktor, mora zapeljat ze na sosedovo njivo.

  6. Glede številke traktorjev, drugod po Evropi v statistiko NE štejejo traktorjev, ki so stari več kot 12 let. Najpopularnejša firma traktorjev je še zmeraj IMT, takoj za tem pa Zetor.

    “Po kriterijih Zveze starodobnih vozil bi status starodobnika lahko dobilo 42.682 registriranih traktorjev (36,6 odstotka), saj so stari 30 let in več.”

    Kolk je pol šele 12+ let starih, ki tudi nebi bili šteti v statistiko v drigih državah?

    Slovenija ima tudi ogromno malih kmetij (Pod 20 hektarjev skupne velikosti, torej manjše kot 1/4 kmetije) in zelo malo velikih kmetov, kjer lahko imajo večje, bolj močnejše traktorje v manjšem številu.

    Pri nas imamo 2 traktorja, od tega se je večjega kupilo 2018, tamalga IMT 533 letnik 1978, bo pa še dolgo v uporabi z 10.000 urami (1000 delovnih ur je enako 60.000 avtomobilskih kilometrov), saj kdaj bi bili 3. traktorji premalo v največji sezoni.

  7. Zato ker je bila ena večjih napak Jugoslavije uničenje velikih kmetov. Z eno njivo koruze in krompirja, dvema kravama in tremi prašiči pač komaj zase pridelaš (pa še to je verjetno vsaj za krompir dražje kot če bi v trgovini kupil).

Leave a Reply