Čeprav sem že dlje časa na redditu, sedaj prvič odpiram diskusijo. Prvič se mi zdi zares potrebno. Uvodne besede prepuščam človeku, ki ne bi mogel bolje ubesediti mojih trenutnih misli in čustev. Je tukaj kdo, ki se prepozna? Kdo, ki bi rad delil težo bolečega spoznanja, kot je opisano v prispevku spodaj?
https://medium.com/@CollapseSurvival/the-profound-loneliness-of-being-collapse-aware-28ac7a705b9?s=01
Sajonara!
by hyuga144
5 comments
Res, da gre počasi ampak vztrajno vse v kurac, ampak paničariti pa tud ni treba.
V najslabšem primeru bomo umrli…
dostikrat mislim na to, in me obliva tak zelo nelagoden občutek nemoči in groze, ampak na koncu dneva vse kar lahko naredim je to da poskrbim za sebe kolikor se da, gledam da sam čimmanj prispevam k pospešitvi tega in če je le možno volim za ljudi ki upam da jim je to ena izmed prioritet ko pridejo na položaj kjer lahko kaj spremenijo
vse skupaj ni dosti, ampak kot posameznik nekaj dosti tudi ne moreš narediti
TL-DR ?
Članek je sicer preveč čustven in paničen. Ampak odpira zanimive ideje za razpravo.
Kot prvo, da naš način življenja ni dolgoročno vzdržen. Vsaj če na takšen način živi vedno več ljudi. Kar po eni strani ni fer do držav v razvoju, ki si želijo zahodne standarde. Ampak po drugi strani bi vsi (ok recimo večina) radi tako živeli. Poceni hrana, poceni dobrine. A bomo šli nazaj v srednji vek prostovoljno (malo ljudi, meso za elito, omejenost na domačo regijo, ogromno stvari ki jih smatramo za samoumevne postane luksuz), ali nas bo tja pač potisnila narava. Druga točka je veliko bolj verjetna.
Kot drugo, kako vse skupaj “rešiti”? Tudi t.i. zelene tehnologije so zelo umazane, mogoče ne za uporabnike, so pa za proizvajalce (razno rudarjenje za redkimi kovinami, globalni transport…). Ampak o tem ne govorimo radi. Lažje se je slepiti, da imamo nadzor.
In kako doseči strinjanje? V tej gnili državi, kjer nas je 2 miljona, se ne moremo nič zmeniti. In zdaj naj to dosežemo globalno, med razvitimi in v razvoju, demokratičnimi in avtoritarnimi, zahodnimi in vzhodnimi? Saj ne zaupamo sosedu, pa naj recimo Kitajcem? Good luck.
Da ne govorim o raznih zahtevah po regulaciji, ki naj bi to rešila? Zakoni so za to, da se jih izigrava. Nisem sarkastičen, to spremljamo vsak dan. Večinoma je oblikovana tako, da je na prvi pogled všečna, ampak je polna lukenj, izjem…
V Evropi, ki naj bi bila zgled, selimo proizvodnjo (in s tem onesnaževanje) okoli po svetu. Medtem ko zapiramo premogovne elektrarne, jih Kitajci odpirajo. Bencinarjev ne bomo prodajali (sebi), bomo jih pa proizvajali za izvoz. Ker poleg narave so važna tudi delovna mesta.
Medtem ko taki kot je Trump vse skupaj zanikajo, taki kot je Kerry frčijo naokoli da dajejo moralistične govore.
Kar se mene tiče, nam ni pomoči. Mati narava nas je ustvarila takšne kot smo, in nas bo tudi ukinila če bo potrebno. Življenje pa se bo prilagodilo in nadaljevalo.
Ko si bodo politiki nabrali dovolj denarja bo magično bila to nova normalnost in gremo dalje novemu psyopu naproti.