Vse več študij potrjuje, da širitev voznih površin na avtocestah privablja še več prometa. Učinek razširjene avtocestne kapacitete se tako izniči že v šestih do osmih letih. Toda, opozarjajo avtorji teh študij, razširjene ceste vendarle prinašajo nekatere prednosti, ki jih je ob odločitvah za širitev treba upoštevati.
Študija ameriškega profesorja Roberta Cervera z Univerze v Berkelyju je pokazala, da je gradnja novih in novih voznih pasov na avtocestah jalovo početje, saj so prednosti, ki jih prinaša razširjena vozna površina, kratkoročne narave. Po šestih do osmih letih se ohrani le 20 odstotkov razširjenih kapacitet, kar 80 odstotkov novih kapacitet pa se zapolni, absorbira, izniči. Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. Še 40 odstotkov absorpcije teh povečanih cestnih kapacitet pa je posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti, izhaja iz študije, na katero nas je opozoril predstojnik Prometnotehniškega inštituta Univerze v Ljubljani Peter Lipar v odzivu na članek o Darsovih načrtih za gradnjo tretjega pasu na posameznih odsekih primorske in štajerske avtoceste.
Širše ceste – več prometa
Uvodoma omenjeni Cervero ni edini, ki je prišel do zaključka, da razširjene ceste generirajo le še več prometa: že leta 1995 je ameriški profesor Mark Hensen v študiji »Naredite nove avtoceste –ustvarite promet« ugotovil, da je v povprečju vsakih deset odstotkov povečanja cestne zmogljivosti spodbudilo devetodstotno povečanje obsega prometa v treh ali štirih letih. Hansen je svoje ugotovitve utemeljil na podatkih, ki so jih s kolegi zbirali osemnajst let v štirinajstih metropolitanskih območjih zvezne države Kalifornije. Zaključil je, da dodana cestna zmogljivost omogoči le nova potovanja, da dodatne vožnje hitro zapolnijo razširjeno cesto ter zgolj v nekaj letih povzročijo preobremenitve in zastoje.
Na to opozarjajo tudi v društvu Cipra. »Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno,« je nedavno izpostavila Dijana Čataković iz Cipre. Tudi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na dunajski tehnični univerzi Hermann Knoflacher je ugotovil, da se »prometni zastoji ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več.« Pa denimo norveški Inštitut za prometno ekonomijo, ki je v svoji raziskavi preučil učinke razvoja cest v dveh norveških mestih, Alesundu in Oslu, ter ugotovil, da je bilo zaradi teh dveh projektov na cestah več avtomobilov in prav toliko prometnih zastojev.
Toda …
»Odločitve o naložbah v avtoceste morajo temeljiti na popolnem izračunu stroškov in koristi (t. i. cost-benefit analiza) v življenjski dobi nove infrastrukture. Prednosti za promet, ki jih prinaša razširjena avtocestna povezava, hitro usahnejo, koristi nove ali razširjene avtoceste za promet se sčasoma izničijo,« je tako zapisal Cervero. »To je pomembno vedeti, saj nam pomaga pri ugotavljanju razmerja med koristmi in stroški,« je poudaril omenjeni profesor, a dodal: »Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.«
»Za težave, ki jih ljudje povezujejo s cestami, denimo onesnaženje zraka ali zastoje, niso krive naložbe v ceste same po sebi, temveč te težave izvirajo tudi iz slabega načrtovanja rabe zemljišč in urejanja prostora ob novih avtocestnih površinah,« izhaja iz povzete študije.
***
Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se prav zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.
Robert Cervero, ameriški profesor z Univerze v Berkelyju
2 comments
Ne rabte plačat:
———
Učinek razširjene ceste traja le šest do osem let
Vse več študij potrjuje, da širitev voznih površin na avtocestah privablja še več prometa. Učinek razširjene avtocestne kapacitete se tako izniči že v šestih do osmih letih. Toda, opozarjajo avtorji teh študij, razširjene ceste vendarle prinašajo nekatere prednosti, ki jih je ob odločitvah za širitev treba upoštevati.
Študija ameriškega profesorja Roberta Cervera z Univerze v Berkelyju je pokazala, da je gradnja novih in novih voznih pasov na avtocestah jalovo početje, saj so prednosti, ki jih prinaša razširjena vozna površina, kratkoročne narave. Po šestih do osmih letih se ohrani le 20 odstotkov razširjenih kapacitet, kar 80 odstotkov novih kapacitet pa se zapolni, absorbira, izniči. Večina, 40 odstotkov zapolnitev, je posledica zunanjih dejavnikov, ki so le posredno povezani s prometom: naraščanje števila prebivalstva na posameznih območjih in nove industrijske, trgovske in druge dejavnosti na teh istih območjih. Še 40 odstotkov absorpcije teh povečanih cestnih kapacitet pa je posledica učinkov na novo spodbujenega prometa, višjih potovalnih hitrosti, izhaja iz študije, na katero nas je opozoril predstojnik Prometnotehniškega inštituta Univerze v Ljubljani Peter Lipar v odzivu na članek o Darsovih načrtih za gradnjo tretjega pasu na posameznih odsekih primorske in štajerske avtoceste.
Širše ceste – več prometa
Uvodoma omenjeni Cervero ni edini, ki je prišel do zaključka, da razširjene ceste generirajo le še več prometa: že leta 1995 je ameriški profesor Mark Hensen v študiji »Naredite nove avtoceste –ustvarite promet« ugotovil, da je v povprečju vsakih deset odstotkov povečanja cestne zmogljivosti spodbudilo devetodstotno povečanje obsega prometa v treh ali štirih letih. Hansen je svoje ugotovitve utemeljil na podatkih, ki so jih s kolegi zbirali osemnajst let v štirinajstih metropolitanskih območjih zvezne države Kalifornije. Zaključil je, da dodana cestna zmogljivost omogoči le nova potovanja, da dodatne vožnje hitro zapolnijo razširjeno cesto ter zgolj v nekaj letih povzročijo preobremenitve in zastoje.
Na to opozarjajo tudi v društvu Cipra. »Menimo, da prezasedenosti avtocest ne bo rešilo njihovo širjenje, saj gradnja novih cest prometa ne zmanjšuje, pač pa dodajanje voznih pasov število vozil zgolj povečuje. Nove ceste so zgolj začasna, kratkotrajna rešitev, ki se z novimi uporabniki kmalu pokaže za neuspešno,« je nedavno izpostavila Dijana Čataković iz Cipre. Tudi nekdanji profesor prometnega načrtovanja na dunajski tehnični univerzi Hermann Knoflacher je ugotovil, da se »prometni zastoji ustvarjajo. Prometni zastoji nastajajo s ponudbo. S širitvijo ceste ne razbremenimo prometa, temveč ga nasprotno generiramo še več.« Pa denimo norveški Inštitut za prometno ekonomijo, ki je v svoji raziskavi preučil učinke razvoja cest v dveh norveških mestih, Alesundu in Oslu, ter ugotovil, da je bilo zaradi teh dveh projektov na cestah več avtomobilov in prav toliko prometnih zastojev.
Toda …
»Odločitve o naložbah v avtoceste morajo temeljiti na popolnem izračunu stroškov in koristi (t. i. cost-benefit analiza) v življenjski dobi nove infrastrukture. Prednosti za promet, ki jih prinaša razširjena avtocestna povezava, hitro usahnejo, koristi nove ali razširjene avtoceste za promet se sčasoma izničijo,« je tako zapisal Cervero. »To je pomembno vedeti, saj nam pomaga pri ugotavljanju razmerja med koristmi in stroški,« je poudaril omenjeni profesor, a dodal: »Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.«
»Za težave, ki jih ljudje povezujejo s cestami, denimo onesnaženje zraka ali zastoje, niso krive naložbe v ceste same po sebi, temveč te težave izvirajo tudi iz slabega načrtovanja rabe zemljišč in urejanja prostora ob novih avtocestnih površinah,« izhaja iz povzete študije.
***
Toda razširjene cestne kapacitete vendarle prinašajo tudi prednosti: ena izmed pomembnejših je, da se prav zaradi razširjene avtoceste sprosti promet na drugih cestah, kjer je potekal poprej, ko so vozniki zaradi zastojev iskali alternativne poti. Hkrati pa povečane avtocestne zmogljivosti spodbujajo povečano gospodarsko aktivnost in lahko izboljšajo življenjske pogoje na periferiji.
Robert Cervero, ameriški profesor z Univerze v Berkelyju
[deleted]