Slovenske finančne institucije se trudijo prikriti ogromno škodo ki jo ustvarjajo vlagateljem z “aktivnim upravljanjem”. Od slednjega imajo koristi samo institucije ker iz donosov ki pripadajo vlagateljem – pod krinko “plemenitenja” – odbijajo astronomske stroške za svoje škodljivo “delo”.
Donosi glavnih skladov slovenskih institucij v primerjavi z pasivnimi ETFi so vidni tukaj:
[https://live.staticflickr.com/65535/53075084611\_08847bffbc\_b.jpg](https://live.staticflickr.com/65535/53075084611_08847bffbc_b.jpg)
Vas mogoče zanima koliko bi imeli Vi če bi poslušali Warrena Buffetta in vlagali vse samo v indeksni sklad SP500?
[https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778](https://www.youtube.com/watch?v=xp9KUCel778)
Od 19. maja 2010 je davčnim rezidentom Slovenije na voljo pasivni ETF SXR8. Ta ETF je pasiven in se ne trudi preseči povprečja donosov 500tih največjih ameriških podjetij. Upravljalski stroški niso 2.5% kot pri večini aktivno vodenih slovenskih skladov, pač pa le 0.07% kar je več kot **35 krat manj.**
Pojdite na svoj borzni račun in si izpišite vse datume depozitov skupaj z vsotami € katere ste takrat investirali. Če ste pozabili, pošljite email svojemu “svetovalcu” ter vprašajte njega. Važno je da zahtevate vse vsote depozitov ki ste jih poslali in ne depozitov katere so oni investirali po odbitku vstopnih in drugih stroškov.
Nato pojdite na spodnjo povezavo: [https://finance.yahoo.com/quote/SXR8.DE/history?p=SXR8.DE](https://finance.yahoo.com/quote/SXR8.DE/history?p=SXR8.DE)
Na 3 decimalke izračunajte koliko ETF-ov bi lahko tisti dan, ob zaključku trgovanja, kupili z denarjem ki ste ga poslali Vaši instituciji. (Vsoto v € delite z vrednostjo pod close ali adjusted close stolpcem – vsoti sta enaki ker ta ETF sam reinvestira dividende).
Seštejte koliko ETFov bi imeli danes nato pa to število pomnožite z vrednostjo ki jo ima ETF na današnji dan. Na koncu delite to vsoto z 1.002 da vzamete v zakup stroške nakupa in prodaje pri večini internetnih platform kot npr Optimtrader.
Čisto na koncu, primerjajte to zadnjo številko s stanjem ki ga imate na slovenskem trgovalnem računu danes. Če imaste trgovalni račun pri NLB skladih, morate vsoto pri NLB pomnožiti še z 0.99 da bi odšteli 1% stroškov prodaje.
Če ste vlagali že pred 19. majem 2010 pa pojdite na spodnjo povezavo kjer so navedene vrednosti od 2. januarja 2008 naprej. Izberite vrednosti v stolpcu adjusted close:
[https://finance.yahoo.com/quote/IUSA.DE/history?p=IUSA.DE](https://finance.yahoo.com/quote/IUSA.DE/history?p=IUSA.DE)
Vsi tisti ki ste doslej verjeli da morate najeti in plačevati “izkušene mojstre finančnega parketa ki bodo s pomočjo analitske ekipe in upravljalskega tima budno spremljati spremembe na trgu in tem spremembam prilagajati vaš portfelj” boste bridko razočarani.
Aktivno upravljanje namreč ne deluje. Na trgu vrednostnih papirjev se nahaja **omejena količina kapitala** katere aktivni upravitelji ne morejo povišati, lahko jo samo prerazporejajo med seboj. Med aktivnimi upravitelji se bije neusmiljen boj da bi za sebe in svoje kliente iztržili čim več. Vendar, če bo nekdo dobil več od povprečja, bo za drugega moralo ostati manj. [https://live.staticflickr.com/65535/52929494832\_26852e47fa\_b.jpg](https://live.staticflickr.com/65535/52929494832_26852e47fa_b.jpg)
Kadar vlagatelji kupijo pasivne sklade (ETFe v EU oziroma indeksne sklade v ZDA) dobijo povprečne donose minus minimalne letne stroške (od 0 do 0.20 %). Ti donosi so na dolgi rok izredno dobri. V zadnjih sto letih so bili povprečni letni donosi velikih dragih ameriških podjetjij 10%, malih poceni ameriških podjetij 14.5%, povprečna inflaciji v ZDA pa je znašala 2.5%.
Kadar pa vlagatelji najamejo aktivne upravitelje bodo vsi aktivni vlagatelji kot skupina prav tako dobili povprečne donose od katerih pa bodo morali odšteti visoke stoške aktivnega upravljanja v upanju da bodo prav njihov aktivni upravitelj premagal druge aktivne upravitelje. Povprečni letni stroški aktivno vodenih skladov v ZDA so 0.67%, v Sloveniji pa skoraj štirikrat več: 2.5% !!!
Aktivno upravljanje bi delovalo le če bi vsi aktivni upravitelji razen našega zaradi lenobe, zabitosti ali altruizma sedeli križem rok, počakali z nakupi in dovolil prav našemu upravitelju da kupi delnice najbolj obetavnih podjetij po še nizki ceni prvi in si s tem zagotovi nadpovprečen donos. Prav tako bi morali vsi aktivni upravitelji razen našega počakati s prodajo precenjenih delnic tako da bi jih prav naš upravnik lahko prodal po še visoki ceni in ustvaril profit.
Seveda se to ne bo nikoli zgodilo. Še posebej obremenjevalno pa je dejstvo da slovenski aktivni skladi v povprečju zaračunavajo skoraj štirikrat višje stroške od aktivnih vlagateljev razvitega sveta.
**Tisto kar aktivni upravitelji v Sloveniji počnejo je zgolj aktiven prenos kapitala iz računov klientov na njihov račun: gre za legalizirano krajo preoblečeno v pravljice o “plemenitenju”.**
by Ok_Estate_6650
1 comment
Kot za vse tvoje poste, hvala za tole.
Sam se trenutno odločam kam vlagati nekaj malega mesečno, pa tehtam razloge za aktivne in pasivne sklade (za katere sploh verjetno ne bi vedel brez tvojih postov).
Moram rečt da edini plus aktivnih vidim samo v tem da sam ne rabiš nič narediti, samo podpišeš nekaj in pozabiš, pri pasivnih imam še kup vprašanj kako se tega lotiti, kaj če pozabim geslo, rabim digitalno potrdilo, kdaj in kaj moram javljati fursu, in kako to storim, kako si potem stvar lahko izplačam, ipd …. ampak glede na to kar vse berem iz tvojih postov vidim da se mi bolj splača raziskat stvari in odgovorit na ta vprašanja kot pa zaupati denar katermu od “naših”