MOPE je junija letos Eles zaprosil za analizo stoodstotne oskrbe z OVE-ji leta 2050, s posebno pozornostjo na lesni biomasi, bioplinu, geotermalni energiji ter hranilnikih, pri čemer naj bi se za izhodišče vzeli podatki iz NEPN-ja. Želeli so tudi informacije o potencialnih dodatnih naložbah v visokonapetostno omrežje in v nove plinske elektrarne, ki naj bi leta 2050 obratovale na biometan, sintetični metan ali vodik. Foto: MMC/Maja Ikanović
V zadnjih dneh je bila v razpravah o JEK-u 2 večkrat omenjena “študija”, ki naj bi jo letos poleti ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naročilo pri Elesu. Kot je v ponedeljek le nekaj ur pred preklicem referenduma na javni tribuni MOPE-ja omenil direktor Elesa Aleksander Mervar, je pripravil deset različnih scenarijev preskrbe Slovenije z električno energijo v letu 2050 skupaj z njihovimi ekonomskimi učinki. Glede na nekatere izjave, ki so zaokrožile v javnosti, naj bi rezultati te študije nakazovali, da je gradnja JEK-a 2 dvakrat cenejša kot možnost s 100-odstotno obnovljivimi viri, kar pa po naših informacijah ne drži povsem.
Po Mervarjevih izračunih bi se ekonomsko do leta 2050 sicer res najbolje izšel scenarij s podaljšanjem obratovanja obstoječe jedrske elektrarne, z gradnjo JEK-a 2 in priklopom za dobrih 3000 megavatov sončnih elektrarn. Vendar je Mervar že v ponedeljek na javni tribuni opozoril: “Kar se tiče investicijskih izdatkov, je najbolj ugodna varianta JEK 2 z NEK-om do 2063, ker ne potrebuje toliko vlaganj v omrežje in ne potrebuje toliko baterij. Ko pa začnemo dodajati stroške delovanja, vzdrževanja, energentov itn., pa postaja vedno bolj ugodna varianta, ki gre v smeri obnovljivih virov, ker povzroča relativno malo stroškov,” je dejal Mervar.
Drugi najugodnejši scenarij, ki upošteva predvsem stroške začetne investicije v energetske objekte, je podaljšanje obratovanja NEK-a do 2063 in priklop za 7000 megavatov sončnih elektrarn. Tretji pa delovanje NEK-a do leta 2043 in za 8600 megavatov sončnih elektrarn.
Če pa so poleg investicijskih stroškov upoštevani še stroški delovanja in vzdrževanja ter stroški izgub pri hranjenju presežkov elektrike, se razvrstitev scenarijev od najcenejšega do najdražjega nekoliko spremeni. V tem primeru bi bil glede na Mervarjevo analizo po informacijah MMC-ja najcenejši scenarij z obnovljivimi viri, brez dodatnega podaljšanja NEK-a in gradnje JEK-a 2 (slabih 40 milijard), kot ga predvideva Nacionalni energetski in podnebni načrt. Sledi scenarij s podaljšanjem delovanja NEK-a do leta 2063 in brez JEK-a 2 (41,5 milijarde), nato scenarij z JEK-om 2 in podaljšanim obratovanjem NEK-a (55 milijard). Na 91 milijard pa sta ocenjena scenarija s samo 100-odstotnimi obnovljivimi viri in obnovljivimi viri s kombinacijo biomase in plina.
Navedeni podatki so sicer rezultat analize, in ne rezultat neodvisne in recenzirane študije. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi analizo 100-odstotnega OVE-scenarija v elektroenergetskem sektorju za Slovenijo za leto 2050 pri Elesu naročilo tudi zaradi kritik OVE-scenarija, kot je predstavljen v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem naj bi se odzvali na številne pobude tako nevladnikov, ki zagovarjajo stoodstoten scenarij OVE-jev, kot zagovornikov jedrske energije. MOPE naj bi od Elesa želel izvedeti predvsem, kakšen bi moral biti vložek v tiste obnovljive vire, ki bi zagotavljali pasovno električno energijo, torej v rabo lesne biomase, bioplina, geotermalne energije ter hranilnikov.
“Razpršeni viri so manj tvegani, vanje lahko potegneš več zasebnega kapitala, vendar so slabši z vidika obratovanja. Medtem ko ima skoncentriran vir grozna ekonomska tveganja, je z vidika obratovanja boljši,” je v ponedeljek na javni tribuni dejal direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je pripravil omenjeno analizo. Javno je večkrat izjavil, da glede na trenutne razpoložljive tehnologije preskrba zgolj z obnovljivimi viri ni možna, zato bi prehodno potrebovali vsaj izgradnjo novih plinskih elektrarn. Hkrati je precej kritičen tudi do projekta JEK 2. “Jek 2 je za Slovenijo izjemno, izjemno tvegan projekt, čeprav podpiram jedrsko energijo v prihodnje,” je dejal Mervar. Foto: BoBo
Študija v središču spora med Levičarjem in Kumrom
T. i. “Elesova študija” pa je razkrila tudi kritična neskladja med ožjimi sodelavci premierja Roberta Goloba s področja energetike, Danijelom Levičarjem, državnim sekretarjem za nacionalni jedrski program, ki ne skriva svoje podpore JEK-u 2, in okoljskim ministrom Bojanom Kumrom.
Del politike, ki se je najprej zavzemal za posvetovalni referendum o JEK-u 2, nato pa ga je umaknil, med razlogi za umik navaja, da volivci niso bili dovolj dobro obveščeni, da bi se na referendumu lahko avtonomno in odgovorno odločali. Pri tem pa nimajo v mislih pomanjkanja ključnih informacij o projektu JEK 2, temveč informacije o alternativnih scenarijih.”Te informacije so bile na voljo. Na žalost so že več kot dva meseca na MOPE-ju. Zakaj niso bile objavljene, ne vem,” je za TV Slovenija v sredo glede Elesove študije dejal Levičar.
Minister Kumer je na te očitke odvrnil, da je bilo referendumsko vprašanje osredinjeno le na JEK 2 in ni omenjalo alternativ. “MOPE pa je državnega sekretarja, ki je aktivno sodeloval pri sestavi vprašanja, ves čas opozarjal, da nimamo dovolj informacij ne za JEK ne za alternativne scenarije,” je pojasnil Kumer. Poleg tega naj bi Elesova analiza po njegovih besedah do ponedeljka nosila stopnjo zaupno. “Takoj po umiku stopnje zaupnosti smo jo poslali v pregled strokovnim službam, tudi konzorciju na Institutu Jožef Stefan. Verjamem, da bodo vse relevantne informacije zelo hitro na voljo javnosti, in sploh ne razumem tega poziva.”
MOPE naj bi zgoraj navedene izsledke študije objavil še danes.
Bojan Kumer, Danijel Levičar in Tina Seršen. Foto: BoBo
Scenariji preskrbe z elektriko, kot jih predvideva NEPN
Na ministrstvu so odgovorili, da ima Slovenija pripravljena oba scenarija. “Prvi scenarij do 2050 vključuje izgradnjo JEK-a 2, drugi temelji na pospešeni izrabi obnovljivih virov energije (OVE). Med obema scenarijema do leta 2030 ni razlik in oba dosegata predlagane podnebne in energetske cilje do leta 2030. Dolgoročno, do leta 2050, pa oba scenarija dosegata cilj razogljičenja Slovenije.”
Prvi scenarij nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) poleg dodatnih investicij v OVE do leta 2050 predvideva postavitev nove jedrske elektrarne in gradnjo majhnega modularnega reaktorja (SMR), medtem ko drugi scenarij do leta 2050 predvideva intenzivno izrabo OVE-jev.
Ob tem na MOPE-ju pojasnjujejo, da sta oba scenarija tudi ekonomsko ovrednotena. Vendar so strokovne podlage za podrobno ekonomsko oceno izdelane le do leta 2030, medtem ko sta ekonomski oceni obeh scenarijev po letu 2030 zgolj okvirni.”Do leta 2030 med scenarijema ni razlik, oba enako dosegata zastavljene cilje in imata pozitivne makroekonomske učinke glede na scenarij z obstoječimi ukrepi. (…) V obeh scenarijih se do leta 2030 pričakuje povečan obseg investiranja v proizvodne naprave, ki uporabljajo vse vrste obnovljivih virov energije (OVE). Za obdobje po letu 2030 (do 2040) sta scenarija v osnutku posodobitve NEPN-ja tudi ekonomsko ocenjena, vendar so te ocene zgolj preliminarne in indikativne zaradi velikih negotovosti razpoložljivih ekonomskih predpostavk, zato analiza scenarijev, ki jo nudi posodobljeni NEPN, ne more biti podlaga za informirano odločanje na referendumu in sprejetje odločitve o JEK-u 2,” so zapisali, ko posvetovalni referendum še ni bila umaknjen.
Ne glede na to pa strokovne podlage za NEPN kažejo, da lahko Slovenija rešitve za razogljičenje išče v obeh smereh, torej z JEK-om 2 ali brez njega,” so sporočili z ministrstva.
Nacionalni energetski in podnebni načrt je sicer strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 in s pogledom do leta 2040 določiti cilje, politike in ukrepe za razogljičenje in višji delež obnovljivih virov energije ter poskrbeti za energetsko učinkovitost, varnost itd.