Rusija in Ukrajina sta v torek na ločenih pogovorih z ZDA dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Črnem morju, ki pa ga, kot kaže, Moskva in Kijev razumeta drugače. Rusija je namreč kmalu po razglasitvi dogovora sporočila, da bo ta začel veljati šele, ko bodo odpravljene določene sankcije Zahoda proti ruskim bankam, ki sodelujejo pri mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki in proizvodnji ter gnojili. Na to se je ostro odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Moskvo obtožil manipuliranja z dogovorom. V Bruslju so odpravo sankcij proti Rusiji že izključili.
Kmalu potem, ko so iz Bele hiše sporočili, da so na ločenih pogovorih z Rusijo in Ukrajino v Savdski Arabiji dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Črnem morju, se je začelo zapletati.
Iz Kremlja so namreč sporočili, da bo dogovor začel veljati šele, ko bodo odpravljene številne sankcije, ki so bile uvedene proti njihovi glavni kmetijski banki Rosselkhozbank, nekaterim “proizvajalcem in izvoznikom živil (…) in gnojil” ter tistim, ki so usmerjene proti “zavarovalnicam za zavarovanje tovora”. Dialog o odpravi sankcij med Moskvo in Washingtonom po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova že poteka.
Nasprotno pa je začetek dogovora razumel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Rusijo obtožil, da želi s postavljanjem pogojev manipulirati z dogovorom in tako “zavajati posrednike kot ves svet”, poroča Reuters. Kot je dodal Zelenski, po njegovem razumevanju za začetek uveljavitve premirja odprava sankcij ni potrebna in bi moral dogovor začeti veljati takoj.
Evropska komisija je že zavrnila zahtevo Rusije o odpravi sankcij proti ruskim bankam, ki sodelujejo v mednarodni trgovini s kmetijskimi proizvodi. Sankcije bodo po navedbah Bruslja ostale v veljavi do “brezpogojnega umika” ruskih sil iz Ukrajine. “Brezpogojni umik vseh ruskih vojaških sil s celotnega ozemlja Ukrajine bi bil eden glavnih predpogojev za spremembo ali odpravo sankcij,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper.
Tako Kijev kot Moskva sicer pričakujeta, da bo Washington nadzoroval uresničevanje dogovora, hkrati pa izrazila dvom o tem, kako močno si druga stran želi premirja. “Potrebovali bomo jasna zagotovila,” je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. “Glede na slabe izkušnje z dogovori zgolj s Kijevom je edina možna oblika zagotovil neposreden ukaz iz Washingtona, da Zelenski in njegova ekipa storita, kar je treba.”
Zelenski je ob tem napovedal, da bo, če bo Rusija kršila dogovor, pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k uvedbi dodatnih sankcij proti Moskvi in k povečanju vojaške pomoči Ukrajini, poroča Reuters. “Rusom ne zaupamo, a bomo konstruktivni,” je še dejal. Trump je ob tem v intervjuju za Newsmax priznal, da bi Rusija morda namerno zavlačevala s končanjem vojne. “Mislim, da si Rusija želi konca, a morda zavlačuje. Tudi sam sem to počel skozi leta,” je dejal.
V urah po razglasitvi dogovorov sta si Rusija in Ukrajina medsebojno očitali napade z brezpilotnimi letalniki na kopnem. Rusija je čez noč nad Ukrajino izstrelila 117 brezpilotnih letal, od katerih so jih uspeli 56 sestreliti, 48 pa jih je izginilo z radarja, ne da bi povzročili škodo, so sporočile ukrajinske sile. Droni so poškodovali stavbe v mestu Krivi Rog in v regiji Sumi. Tarče napadov so bile tudi druge obmejne regije, vključno z Doneckom, kjer so bili v zadnjih 24 urah ubiti trije ljudje.
Zelenski je bil do napadov le nekaj ur po okvirnem dogovoru o Črnem morju kritičen. “Tako obsežni napadi po pogajanjih o prekinitvi ognja so jasen signal vsemu svetu, da Moskva ne zasleduje pravega miru. Svet mora jasno pritisniti na Rusijo in odločno ukrepati – več pritiska, več sankcij s strani ZDA -, da se ustavi ruske napade,” je zapisal Zelenski na družbenih omrežjih.
Foto: Evelyn Hockstein/REUTERS
Rusija je medtem obtožila Ukrajino, da je ponoči napadla njeno energetsko infrastrukturo, kar je Kijev zanikal kot “širjenje neutemeljenih in lažnih obtožb v želji, da bi podaljšala vojno”. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina z droni napadla skladišče zemeljskega plina na nezakonito priključenem polotoku Krim in energetsko infrastrukturo v regiji Brjansk. “Režim v Kijevu, ki še naprej škoduje ruski civilni energetski infrastrukturi, dejansko dela vse, da bi onemogočil rusko-ameriške dogovore,” je dodalo.
Strah evropskih zaveznikov, da bo Trump preveč popustil Putinu
Dogovor, da bosta državi prekinili ogenj v Črnem morju in zagotovili varno plovbo, je bil dosežen po ločenih pogovorih v Savdski Arabiji. Če bodo dogovori uresničeni, bi to lahko pomenilo prvi pomembni korak k Trumpovemu cilju, da doseže širšo prekinitev ognja v vojni, ki jo je Rusija začela pred tremi leti. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zavrnil Trumpov predlog za popolno 30-dnevno prekinitev ognja, ki jo je Ukrajina predhodno že podprla.
“Napredujemo, in to močno,” je v torek novinarjem dejal Trump, a hkrati dodal, da v pogovorih vlada “izjemno veliko sovraštva”.
Washington je sicer v zadnjih nekaj dneh nekoliko omilil retoriko do Rusije. Trumpov odposlanec Steve Witkoff je dejal, da “Putina ne dojema kot slabega človeka”, kar je vzbudilo skrb med evropskimi voditelji, ki ruskega predsednika vidijo kot nevarnega sovražnika, poroča Reuters.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, dolgoletni diplomat, ki vodi zunanje ministrstvo od leta 2004, je komentiral optimizem Witkoffa, ki je dejal, da bi premirje lahko dosegli kmalu, piše Reuters. “Witkoff močno precenjuje evropske elite, ki želijo ‘viseti kot kamen okoli vratu’ Zelenskega, da mu ne bi dovolile, da bi ‘popustil’,” je dejal Lavrov.
Ukrajina in njeni evropski zavezniki se bojijo, da bi Trump lahko sklenil prenagljen dogovor s Putinom, ki bi ogrozil njihovo varnost in popuščal ruskim zahtevam – vključno z opustitvijo ukrajinskih prizadevanj za članstvo v Natu in odstopom ozemelj, ki si jih je priključila Moskva.
Putin in Trump leta 2019 (Foto: Sputnik/Mikhail Klimentyev/Kremlin via REUTERS)
Prekinitev napadov na energetsko infrastrukturo
Dogovor ZDA in Rusije namreč presega tistega z Ukrajino, saj se je Washington zavezal, da bo Moskvi pomagal obnoviti dostop do svetovnega trga za njene kmetijske proizvode. Moskva je ob tem z Washingtonom dosegla tudi dogovor o prekinitvi napadov na energetske cilje v Rusiji in Ukrajini za obdobje 30 dni, so v torek še sporočili v Kremlju. Kot so dodali, je ta začel veljati 18. marca, in sicer na dan, ko je Putin o tem prvič govoril s Trumpom, poroča Reuters.
Ukrajina je sicer prejšnji teden sporočila, da bo takšen premor sprejela šele po uradnem dogovoru.
Medtem ko je prekinitev napadov na energetske objekte nova pobuda, se dogovor o pomorski varnosti v Črnem morju nanaša na vprašanje, ki je bilo ključno v zgodnji fazi vojne, ko je Rusija uvedla pomorsko blokado Ukrajine, enega največjih izvoznikov žita na svetu, in s tem poslabšala svetovno prehransko krizo.
V zadnjem času so pomorski spopadi postali manj pogosti, potem ko se je ruska mornarica umaknila z vzhodnega dela Črnega morja po več uspešnih ukrajinskih napadih. Kijevu je kljub propadu prejšnjega, pod okriljem Združenih narodov doseženega dogovora o izvozu po Črnem morju, uspelo znova odpreti pristanišča in izvažati skoraj na predvojni ravni – vendar so pristanišča redno tarče zračnih napadov. Zelenski je dejal, da bo nov dogovor tovrstne napade prepovedal.
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je ob tem poudaril, da bo imela Ukrajina v primeru premikov ruskih vojaških ladij z vzhodnega dela Črnega morja “vso pravico uveljavljati pravico do samoobrambe”.