Po količini padavin je bil letošnji junij izjemen

Letošnji junij je bil rekordno topel, odkar imamo pri nas meritve. Seveda, če smo dovolj potrpežljivi, potem enkrat že dočakamo mesec, ki izstopa iz povprečja, ki “štrli” nad vse dosedanje. Se pač zgodi. A do sedaj najtoplejša junija sta bila leta 2003 in 2019. Hm, čudno, po letu 2000 imamo kar tri najtoplejše junije do sedaj! Juniji so se v zadnjih 50 letih segreli za več kot štiri stopinje! A to ne prepriča. Ni dovolj, podnebje se ne segreva, počakajte, pa boste videli!

Tudi po količini padavin je bil letošnji junij izjemen. Seveda ne izjemno moker, ampak izjemno suh! Pravzaprav najbolj suh do sedaj. Večinoma je padlo od 10 do 40 odstotkov povprečne junijske količine padavin. V Metliki je padlo le dva milimetra dežja ves mesec. Ob rekordno visoki povprečni temperaturi (v času, ko je rast rastlin najintenzivnejša, ko potrebujejo vodo!). Po letu 1985 količina padavin junija upada. Od leta 2000 je, glede na prejšnja obdobja, nenavadno veliko “presuhih” junijev. Naključje? Morda. Zagotovo! Samo počakati moramo, pa bomo videli, da je to le prehodni pojav. In zato je čisto neumestno dodati še, da je bil, seveda, letošnji junij nadpovprečno osončen. Kakšen pa naj bi bil, če ni bilo dežja in če je bilo tako vroče?! To ne pride brez sonca, brez veliko sonca!

Kaj sploh lahko vsaj malo prepriča in pripravi zagovornike globalne zarote o podnebnih spremembah, da bi prisluhnili dejstvom? Najbrž nič. Ker sploh ne poslušajo, ampak samo skušajo le drugim povedati, kako se motijo. Meteorologi smo res ena podkupljiva kasta fizikalno izobraženih ljudi, ki bi za denar naredila čisto vse. Še talila led na Arktiki in Antarktiki, da bi lahko sateliti posneli rekordno majhen obseg polarnega ledu. Samo da nam zacinglja v žep! To je eden od očitkov podnebnih skeptikov nam, meteorologom, ki zagovarjamo oziroma skušamo z dejstvi ugotoviti, kaj se s podnebjem na Zemlji dogaja. Morda pa bi lahko z analizo bogatih ljudi vendarle ugotovili, da med njimi na Zemlji ni meteorologov, ampak so lastniki, na primer, naftnih podjetij, da ne začnem naštevati vseh panog, ki imajo najvišji ogljični odtis. Njim zagotovo ni v interesu govoriti o tem in sploh problematizirati globalnega segrevanja, vsakoletnega povečevanja ogljičnih izpustov naše civilizacije. Da ne govorimo o vojnah, ki so eden večjih problemov. In kaj storiti? Ja, nič, najbolje to znajo noji. Zakopljimo glavo v pesek in čakajmo. Kaj bomo dočakali? Si še vedno ne predstavljate?! Povejte to svojim otrokom ali vnukom.